www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Državni zbor je včeraj sprejel
prvi paket davčnih sprememb, ki je usmerjen v krepitev
konkurenčnosti gospodarstva in dodane vrednosti. Sprejeti ukrepi
med drugim prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne
kadre iz tujine, lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži
ter daljše časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in
digitalni prehod.
 
Ključni del prvega paketa
davčnih sprememb so razvojno naravnani ukrepi, ki bodo
podprli dejavnosti in zaposlene z višjo dodano vrednostjo. S tem
želimo prispevati k hitrejšemu zmanjševanju zaostanka za državami,
ki veljajo za inovacijske voditeljice.
 
Uvajamo ugodnejšo davčno
obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov
prejete plače, s čimer želimo privabiti kadre iz tujine. Ukrep
velja za Slovence in tuje državljane, koristiti pa ga bo možno ob
pogoju, da posameznik ob prihodu v Slovenijo ni starejši od 40 let,
v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom dela ni bil rezident
Slovenije in bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj
dvakratnika zadnje znane povprečne plače. Ti kadri bodo lahko
ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let, z
ukrepom pa bomo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti
gospodarstva.
 
Spodbuditi želimo tudi
lastništvo delavcev v podjetjih, zato paket ukrepov vključuje tudi
lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži; ta dohodek bo
izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka. Naslovili
smo tudi izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju
zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah
poslovanja, tako da smo zamaknili izračun davčne obveznosti od
tovrstnega dohodka in posredno s tem tudi nastanek obveznosti za
plačilo prispevkov za socialno varnost.
 
Drugi del paketa vključuje
ukrepe za izboljšanje (mednarodne) konkurenčnosti slovenskega
gospodarstva, pri katerih smo v čim večji možni meri
prisluhnili predlogom gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov
na področju davka na dodano vrednost (uvedba DDV skupin, dvig meje
za obvezni vstop v sistem DDV na 60.000 evrov), razširili smo
časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni
prehod z enega na pet let, odpravili nejasnosti in strožje omejitve
pri davčnem priznavanju odhodkov iz naslova obresti pri posojilih
med povezanimi osebami, prisluhnili pa smo tudi kmetom, saj bodo
plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za
kmetijsko dejavnost po novem v celoti izključena iz
obdavčitve.
 
Z ukrepi v tretjem delu paketa
pa naslavljamo nekatere druge politike in cilje. Na splošno
stopnjo DDV smo prilagodili obdavčitev sladkih pijač (z dodanim
sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač. Ob tem poudarjamo, da
bo za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil
in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil v
veljavi ostala znižana stopnja DDV. Ta ukrep namreč ni namenjen
pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak z njim primarno
podpiramo doseganje ciljev na področju javnega zdravja.
 
Vzpostavili smo tudi sistem
poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov.
Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali
ponudniki sporočati podatke o prodaji davčnemu organu, na način,
kot je že vzpostavljen v okviru davčnega potrjevanja računov.
Izjeme bodo veljale za menjalne avtomate za prodajo žetonov,
avtomate za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev
(za dobave, ki so oproščene obračunavanja DDV) in za avtomate, ki
delujejo brez električnega napajanja, zunaj poslovnih prostorov
zavezanca in brez navzočnosti fizične osebe, ki bi lahko izvajala
postopek sporočanja podatkov o prodaji preko avtomata. S tem
ukrepom smo poenostavili in poenotili pravila glede prodaje prek
avtomatov in omogočili učinkovitejši nadzor davčnega organa, to pa
bo pozitivno vplivalo tudi na konkurenčnost gospodarskih panog, v
okviru katerih je že zdaj obvezno davčno potrjevanje
računov.
 
S predlogom zakona se za davčne
zavezance, identificirane za namene DDV, določa obveznost vodenja
evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV ter obveznost
sporočanja teh podatkov davčnemu organu. Gre za podatke, ki jih
davčni zavezanci že danes vodijo v svojem knjigovodstvu. Davčni
organ pa bo davčnim zavezancem omogočal pripravo predizpolnjenega
obračuna DDV.
 
S tem bodo davčni zavezanci
razbremenjeni zahtevkov davčnega organa po predložitvi podatkov,
zmanjšal se bo obseg fizičnih pregledov pri davčnih zavezancih,
predvsem manjšim zavezancem z enostavnejšimi transakcijami pa bo
možnost sestave predizpolnjenega obračuna DDV olajšala
izpolnjevanje obveznosti pravilne sestave in pravočasne predložitve
obračuna DDV. To bo prispevalo k izboljšanemu konkurenčnemu okolju
za poslovanje gospodarskih subjektov, ki pravilno izpolnjujejo
svoje davčne obveznosti.
 
Za zavezance, ki samostojno
opravljajo dejavnost, smo spremenili pogoje za vstop in obstoj v
sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov ter skladno s tem tudi pogoje za določanje maksimalne
višine normiranih odhodkov. V sistem normiranih odhodkov lahko
vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke
iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na
podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet
mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se
pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000
evrov.
 
Ob tem poudarjamo, da za del
normirancev pogoje izboljšujemo, saj bodo lahko polni normiranci
(sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet
mesecev) za prihodke do 60.000 evrov uveljavljali odhodke v višini
80 odstotkov, medtem kot je bila ta možnost sedaj omogočena do
višine 50.000 evrov.
 
Za izstop iz sistema normiranih
odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini
60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v
odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v
zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.
 
Za prehod na nov sistem velja
prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje
izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot
izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez
sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih
preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.
 
S temi spremembami se počasi
približujemo izhodiščnemu namenu tega davčnega ukrepa –
administrativnim razbremenitvam podjetnikov z manjšimi obsegi
poslovanja, ki so običajno značilni za začetno poslovanje. Hkrati
pa želimo s temi spremembami omiliti tudi težave, ki jih obstoječ
sistem zaradi svoje davčne ugodnosti povzroča na različnih ravneh.
Ob tem poudarjamo tudi, da je sistem normirancev prostovoljen in da
se lahko zavezanci odločijo tudi za drugačen način ugotavljanja
davčne osnove, in sicer z upoštevanjem dejanskih
odhodkov.
 
Za družbe z omejeno
odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih
oseb, pa smo posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov odpravili.
 
Del paketa je tudi prenos vsebin
dveh EU direktiv ter rešitve, s katerimi zakonske podlage
usklajujemo s sodbami oziroma odločbami Upravnega, Vrhovnega in
Ustavnega sodišča Republike Slovenije, dodatno pa še številne
rešitve v okviru pravil davčnega postopka, ki zmanjšujejo
administrativno breme davčnih zavezancev ter lajšajo izpolnjevanje
davčnih obveznosti davčnim zavezancem.
 
Na podlagi sprememb bo v letu
2025 po zaključku trenutnega cikla množičnega vrednotenja
nepremičnin vsem lastnikom posredovano pisno obvestilo o vrednosti
njihovih nepremičnin.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [15.11.2024].
 
</div>
</body>
</html>