www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<h1 style=
'margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;vertical-align: baseline'>

 </h1>
Vlada je dne 30. 5. 2024
obravnavala in sprejela Izhodišča za pripravo Strategije za odpravo
prekarnosti. Sistemska odprava prekarnosti je ena izmed
koalicijskih zavez trenutne vlade, ki gre v sosledju z Direktivo o
izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki je bila pred
kratkim sprejeta tudi v Evropskem parlamentu in jo bomo morali v
dveh letih prenesti v slovenski pravni red.

 

Prekarizacija, ki se
kaže v vse večjem porastu atipičnih oblik dela, prinaša negativne
posledice tako na mikro kot na makro ravni. Na mikro ravni govorimo
o negativnih učinkih prekarizacije kot odsotnosti minimalne pravne,
ekonomske in socialne varnosti delavcev. Na makro ravni pa gre za
učinke prekarizacije na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne
varnosti. 

 


Cilji in področja ukrepanja

 

Namen strategije je
pripraviti konkreten nabor ukrepov, s katerimi bo Vlada Republike
Slovenije naslovila prekarnost, ki jih bo nato realizirala v okviru
pripravljenega akcijskega načrta. Strategija bo poleg uvodnega
dela, ki bo povzel rezultate raziskave MAPA, vsebovala razdelitev
po posameznih področjih in tveganjih ter konkretnih ukrepih, ki
bodo predstavljala rešitve za zaznana tveganja. Spodbujali bomo
tudi razpravo o ukrepih, ki na prekarnost vplivajo posredno, kot je
npr. zakonsko krajšanje možnega obsega delovnega časa, ki se šteje
kot polni.

 


Ukrepi

 

Konkretni ukrepi, ki
bodo predlagani v strategiji, bodo določeni na podlagi raziskave
MAPA ter na podlagi medresorskega usklajevanja in socialnega
dialoga, kjer pa bodo v izhodišču predlagani ukrepi na naslednjih
področjih:

·                    

Navidezni samozaposleni in prikrita delovna
razmerja: Cilj strategije je jasneje
določiti definicijo delovnega razmerja, da bo skladna s porastom
novih oblik dela.

·                    

Okrepitev nadzornih institucij in njihovega
ukrepanja: Preučili in predlagali bomo
ukrepe za lažjo prepoznavo in sankcioniranje kršitev, za krepitev
sodelovanja med organi, za boljši pretok informacij.

·                    

Agencijsko delo in druga razmerja z udeležbo več
strank: Predlagali bomo ukrepe, ki
bodo naslovili uporabo agencijskega dela za nadomeščanje stalnih
zaposlitev in ukrepe, ki bodo naslovili navidezne napotitve in
druge zlorabe v praksi.

·                    

Platformno delo: Na podlagi sprejete direktive
bomo predlagali ukrepe, ki bodo naslovili nejasen delovnopravni
status oseb, ki delajo preko spletnih platform.

·                    

Študentsko delo: Naslovili bomo ukrepe za
krepitev socialne varnosti študentov in izboljšanje pravnega
položaja študentov na trgu dela, kot je to npr. priznavanje
izkušenj, pridobljenih s študentskim delom.

·                    

Davki in socialna varnost: Preučili in predlagali bomo
ukrepe, ki bodo naslovili pravično vključitev in obravnavo v
sistemih obdavčitve in socialnih zavarovanj.

·                    

Socialni dialog: Predlagali bomo ukrepe, ki
bodo krepili dostop do socialnega dialoga tudi tistim, ki delo
opravljajo v položaju, ki je podoben oziroma primerljiv položaju
zaposlenih.

 

Po sprejetju
izhodišč za strategijo na Vladi, sledi imenovanje in priprava
končne verzije strategije v okviru delovne skupine s socialnimi
partnerji in strokovnjaki. Končna verzija strategije bo do konca
koledarskega leta sprejeta na Vladi RS.

 

Strategija bo na
podlagi identificiranih tveganj vsebovala tri kategorije ukrepov.
Prvi bodo kratkoročni. To so predvsem tisti, kjer so rešitve že
izoblikovane in potrebujejo le še ustrezno umestitev v zakonodajo.
Drugi bodo srednjeročni ukrepi, za katere je potrebna še določena
mera usklajevanj in iskanja najboljših rešitev. Tretji pa bodo
dolgoročni, za katere je treba opraviti širši razmislek in so
trenutno v obliki konceptualne zasnove.
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [05.06.2024].
 
</div>
</body>
</html>