krpan in druščina postani član
«Marec 2025»
PoToSrČePeSoNe
242526272812
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31123456

  • PUST - PUSTNI TOREK

    Pust veselih ust - našemite se!

    Pust je (lahko) pustni čas, to je čas med Novim letom in pepelnično sredo ali pa pomeni pustno šemo, maškaro.

    Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

    Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnebale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«.

    K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji« - na Ptuju, Ptujskem in Dravskem polju.

    Močna zakoreninjenost izraza pust in kurent je podobno kot pri priimkih Petek in Božič dala osnovo za nastanek dveh priimkov Pust in Kurent.

  • 8. marec - DAN ŽENA

    8. marec je znan kot DAN ŽENA ali praznik žensk.

    8. marec je 67. dan leta (v prestopnih letih je 68. dan) v gregorijanskem koledarju in poznan kot dan žena (praznik žensk). V letu po 8. marcu ostane še 298 dni.

    Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah. V začetku se je praznoval 19. marca na pobudo nemške feministke in socialistke Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih ga tudi socialistke v drugih državah praznujejo 8. in ne več 19. marca.

    Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg), iz katerih je nastala komunistična Oktobrska revolucija.

    Dan žena v Sloveniji
    Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

  • 10. marec - DAN MOŠKIH

    10. marec je znan kot DAN MOŠKIH ali praznik moških.

    Na koledarju se 10. marca nahaja spomin 40. mučenikov. Na ta dan se Rimokatoliška cerkev spominja svojih prvih mučencev, ki so umrli strašne smrti. Mednarodni dan moških je 19. november.

    Okoli leta 320 je v sloveči dvanajsti rimski legiji, ki so jo imenovali »bliskovita«, služilo vojaščino tudi štirideset neustrašnih kristjanov. Vojaki v legiji so bili med najboljšimi in najbolj elitnimi. Čeprav je cesar Konstantin že leta 313 krščanstvo priznal kot državno vero, pa s tem ni bilo konec preganjanj kristjanov. Konstantinov sovladar Licinij je razglasil odlok, da se mora vsak kristjan pod smrtno kaznijo odreči svoji veri. Čistke so se najprej začele na njegovem dvoru in v vojski.

    Iz »bliskovite legije« se je pogumno javilo štirideset vojakov, ki so priznali, da so kristjani in da jih nobena muka ne bo odvrnila od Kristusa. Prepričevali so jih, naj zapustijo krščansko vero, obljubljali so jim denarne nagrade, povišanja in odlikovanja. Ker so vse našteto zavrnili, so jih obsodili na nenavadno obliko mučeniške smrti. Mučeniška smrt, ki so jo pretrpeli, je bila strašna: slekli so jih do nagega in jih izpostavili mrazu in burji na zamrznjenem ribniku, da so zmrznili. V bližini pa je bila pripravljena vabljiva topla kopel za tiste, ki bi si premislili. Res je eden klonil in skočil v vročo vodo, pa je zaradi nagle spremembe temperature takoj umrl. Na njegovo mesto je prostovoljno stopil vojak, ki jih je stražil in se priznal za kristjana.

    Naslednjega dne je prišel sodnik, ki je ukazal obsojencem polomiti roke in noge ter jih sežgati, njihov pepel pa raztresti. Čeprav se vojakom ni izpolnila posmrtna želja, da bi bili skupaj pokopani, so doživeli skupno mučeništvo.

  • NAPOVED - akontacija DOH za dohodke iz DPR za rezidente

    Vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz DPR - februar 2025.

    Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (DPR) vključuje vsak posamezen dohodek za opravljeno delo ali storitev - med drugim tudi dohodek za stvaritev ali izvedbo avtorskega dela, dohodek iz opravljanja dela ali storitev, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo, dohodek iz osebnega dopolnilnega dela.

    Če je dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplačala oseba, ki se ne šteje za plačnika davka, mora davčni zavezanec/prejemnik dohodka, ki je rezident, tako prejet dohodek napovedati pri davčnem organu (po izjemi se napoveduje tudi dohodek iz osebnega dopolnilnega dela, ki ga je izplačal izplačevalec dohodka - plačnik davka).

    Napoved se vloži do 15. dne v mesecu za dohodek prejet v preteklem mesecu (op. če je 15. dan v mesecu dan, ko se pri organu ne dela, se upoštevaje drugi odstavek 45. člena ZDavP-2 izteče rok za vložitev napovedi s pretekom prvega naslednjega delovnika).

    Obvezne priloge:
    Davčni zavezanec k vlogi priloži ustrezna dokazila, s katerimi dokazuje podatke o dohodku iz zaposlitve (pogodba o avtorskem delu in podobno). Ob uveljavljanju dejanskih stroškov mora davčni zavezanec k napovedi priložiti dokazila o nastanku dejanskih stroškov.

    Davčni organ bo v 15 dneh od dneva vložitve napovedi izdal odločbo, po kateri bo davčni zavezanec/prejemnik dohodka dolžan v 30 dneh od dne vročitve/prejema odločbe plačati akontacijo dohodnine in pripadajoče prispevke za socialno varnost (PSV) od prejetega dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.

  • 25. marec - MATERINSKI DAN

    25. marec je znan kot materinski dan ali praznik posvečen materam.

    Materinski dan je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec.

    Materinski dan v Sloveniji
    V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25.marca.
    V Sloveniji se je praznovanje materinskega dne uveljavilo po letu 1991.

    Slovenija edina praznuje materinski dan 25. marca
    Materinski dan praznujejo države ob različnih dneh. Najzgodnejši so Norvežani – ti praznujejo materinski dan drugo nedeljo v februarju, zadnji so Indonezijci – ti ga praznujejo 22. decembra. Največ držav praznuje materinski dan drugo nedeljo v maju. Slovenija praznuje materinski dan 25. marca in je edina država, ki praznuje ta praznik na ta dan.

    Posvetilo mami

    Brez sonca roža ne cveti,
    a nam brez mam živeti ni.
    Zahvalim soncu se za cvet,
    a tebi mama, ker ves moj si svet!

  • PREHOD NA POLETNI ČAS

    Pomaknite uro naprej (v nedeljo ob 2:00 uri ponoči)!

    Poletni čas (angleško Daylight Saving time (DST)) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

    Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.

    Danes uporablja poletni čas manjšina držav sveta, še te ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija ga uporablja od leta 1991.

    Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.

  • PREDLOŽITEV ZBIRNIH PODATKOV ZA DOHODEK IZ MALEGA OBSEGA PRVE STOPNJE PREDELAVE LASTNIH PRIDELKOV

    Rok za predložitev zbirnih podatkov za dohodek iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih pridelkov za leto 2024.

    Rok za predložitev zbirnih podatkov za dohodek iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih pridelkov kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo za leto 2024 je 31.03.2025:

    - za zavezance za dohodnino od dohodka iz OKGD, ki so opravili priglasitev obravnave dohodka iz naslova prve stopnje predelave lastnih pridelkov.


    Obrazec zbirnih podatkov se vloži pri davčnem organu do 31. marca tekočega leta (op. če je 31. marec dan v mesecu dan, ko se pri organu ne dela, se upoštevaje drugi odstavek 45. člena ZDavP-2 izteče rok za vložitev vloge s pretekom prvega naslednjega delovnika).
    Obrazec zbirnih podatkov ni dolžan predložiti zavezanec, katerega kmečko gospodinjstvo v davčnem letu ni opravilo nobene dobave izdelkov iz predelave lastnih pridelkov, četudi ima priglašeno obravnavo dohodka iz naslova prve stopnje predelave lastnih pridelkov.


    Zavezanec mora voditi seznam izdanih računov pri prodaji izdelkov iz predelave lastnih pridelkov in je tudi odgovoren za pripravo zbirnih podatkov iz seznama izdanih računov kmečkega gospodinjstva.

    Zavezanec zbirne podatke predloži (»fizično«) pri davčnem organu ali (»elektronsko«) po portalu eDavki.

  • PRIGLASITEV OBRAVNAVE DOHODKA IZ MALEGA OBSEGA PRVE STOPNJE PREDELAVE LASTNIH PRIDELKOV v okviru OKGD

    Rok za priglasitev obravnave dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih pridelkov za leto 2025.

    Rok za priglasitev obravnave dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih pridelkov kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo za leto 2025 je 31.03.2025:

    - za zavezance – ki se jim davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi katastrskega dohodka, če se člani kmečkega gospodinjstva tako prostovoljno odločijo in to priglasijo davčnemu organu.


    Obrazec priglasitve se vloži pri davčnem organu do 31. marca tekočega leta (op. če je 31. marec dan v mesecu dan, ko se pri organu ne dela, se upoštevaje drugi odstavek 45. člena ZDavP-2 izteče rok za vložitev vloge s pretekom prvega naslednjega delovnika).

    Obrazec za priglasitev je potrebno predložiti pri krajevno pristojnem finančnem uradu ali izpostavi oz. (elektronsko) po portalu eDavki.


    Na obrazcu zavezanec navede, da želi od 01.01.2025 naprej določene dejavnosti prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki bi sicer bile del dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (tj. potrebna je registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji!!), obravnavati kot dejavnosti malega obsega prve stopnje predelave v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je v skladu z 9. točko 26. člena ZDoh-2 oproščen plačila dohodnine.

  • PRIGLASITEV PRENEHANJA OBRAVNAVE DOHODKA IZ MALEGA OBSEGA PRVE STOPNJE PREDELAVE LASTNIH PRIDELKOV v okviru OKGD

    Rok za priglasitev prenehanja obravnave dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih pridelkov za leto 2025.

    Rok za priglasitev prenehanja obravnave dohodka iz malega obsega prve stopnje predelave lastnih pridelkov kot dohodka v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo za leto 2025 je 31.03.2025:

    - za zavezance – ki se jim davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi katastrskega dohodka, če so se člani kmečkega gospodinjstva tako prostovoljno odločili in mali obseg prve stopnje predelave lastnih pridelkov priglasili davčnemu organu.


    Obrazec priglasitve prenehanja se vloži pri davčnem organu do 31. marca tekočega leta (op. če je 31. marec dan v mesecu dan, ko se pri organu ne dela, se upoštevaje drugi odstavek 45. člena ZDavP-2 izteče rok za vložitev vloge s pretekom prvega naslednjega delovnika).
     

    Priglasitev prenehanja predloži eden izmed članov kmečkega gospodinjstva (praviloma je to nosilec kmečkega gospodinjstva) in sicer priglasitev predloži (»fizično«) pri davčnem organu ali (»elektronsko«) po portalu eDavki.

    Priglasitev prenehanja se lahko izvede za vse predelave ali pa posamezno predelavo.