Naslov teme: USTAVITE SE MALO
3021 15.04.2004 - 12:24h / Ostalo / Avtor: ČLOVEK / 52 / 6
Dragi kolegi,
ustavite se za trenutek, pomislite nase, na tiste, ki jih imate radi, na kaj lepega, kar se vam je zgodilo - samo nekaj minut, pomislite na minljivost.
To sem pravkar naredila tudi sama, ko sem bila priča prometni nesreči s smrtnim izidom.
In življenje gre naprej, delo, boj za obstanek, pehanje za denarjem, težave...
Hvala, ker sem lahko svoje občutke delila z vami.
Sončka vam pošiljam.
ustavite se za trenutek, pomislite nase, na tiste, ki jih imate radi, na kaj lepega, kar se vam je zgodilo - samo nekaj minut, pomislite na minljivost.
To sem pravkar naredila tudi sama, ko sem bila priča prometni nesreči s smrtnim izidom.
In življenje gre naprej, delo, boj za obstanek, pehanje za denarjem, težave...
Hvala, ker sem lahko svoje občutke delila z vami.
Sončka vam pošiljam.
Oj človek - 15.04.2004 - 12:47
No, če prav razmišljaš, je OK : vedi pa da obstajajo tudi ljudje ki so zavrženi, pozabljeni, nesrečni, hromi, slepi, gluhonemi, ljubljeni in sovraženi. Ampak to so vsi ljudje, za katere je pomemben vsaki nasmešek, lepa beseda...končno dati jim vedeti da so zaželjeni v naši sredini in da smo jim pripravljeni pomagati, da bojo čutili vsaj malo sreče in zadovoljstva na tem koščku zemlje ki jim je dodeljen pod soncem.
Zato človek, bodi človeku človek.
- 15.04.2004 - 15:10
Hvala za besede. Res je.... ustavimo se.Sem prišla, da bom prebrala, kaj je novega pri davkoplačevalcih in sem obstala. Nič več brskala... grem domov, bom domače pocerkljala.
Lep dan!
Sabina - 15.04.2004 - 17:15
Res je, jaz sem prejšnji teden veliko hodila po tramatološki. Pozabili smo, da je potrebno biti človeku človek. Pa kaj, ko bi se to koga prijelo. Tagrdi se ne spremenijo. Vse za čast, slavo in denar. Temu svetu se meša, jaz grem k tamaučku in en lep pozdrav tudi vam, sotrpinom.
Lina - 15.04.2004 - 17:56
Res je. Šele ko vidiš nesrečo, ji zreš v oči, se vprašaš, ali smo ljudje? Ali res nimamo časa zase? Za prijatelje? Nič prostega časa?
Pred dobrimi dvemi leti je moj sin iz gorečega avtomobila rešil mladeniča gotove smrti in s tem postavil na kocko svije življenje, saj bi avto lahko prej eksplodiral, pa k sreči ni, pa tega ni pomislil. Starši so ga na zelo lep način spomnili, da to lahko naredi samo ČLOVEK in tega niso pozabili nikoli
lepalenka - 15.04.2004 - 19:56
No, vidite kako osvežujoče deluje malo premečkati čustva, ki ti spreletijo skozi možgane, takoj si čit frišen človek.
Sonček - 16.04.2004 - 08:51
Srh me spreletava in solze imam v očeh....
Spomnila sem se jutra, ko sem bila dolga leta nazaj tudi sama priča takemu dogodku.
Ali se nam res mora zgoditi kaj takega, da odpremo oči in vidimo, kaj je RES pomembno?
Mislim, da bomo vsi, ki smo in bomo prebrali tole temo, danes malce drugačni....