Tačka - 01.05.2004 - 16:04

Tudi sama sem najprej razmišljala tako, vendar sedaj, ko sem se malo poglobila v to vprašanje, ga vidim nekoliko drugače.

12. člen ZDDV določa, kdo so plačniki DDV in sicer v 2. tč. 1. odst. 12. čl. je navedeno, da je plačnik DDV davčni zavezanec, ki so mu opravljene storitve iz 3. odst. 17. čl. V nadaljevanju 3. odst. 34. čl. navaja, da če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisano, da je plačnik DDV naročnik, mora biti na računu navedena določba, na podlagi katere je plačnik DDV naročnik.

In če to primerjamo z 2. odst. 34. čl., ki govori o navedbah oprostitev, torej v praksi: "DDV ni obračunan na podlagi ...", bi skorajda glede na ločeno obravnavanje tega v 34. členu se strinjala s tem, da se izpiše: " V skladu z 3. odst. 17. člena ZDDV je plačnik DDV prejemnik storitve."

Me pa pri tem bega naslednje. Kaj pa, če slovenski davčni zavezanec opravi npr. avstrijskemu davčnemu zavezancu storitev na premičnini, za katero v skladu z 3d tč. 2. odst. 17. čl. velja, da je kraj storitve tam, kjer je storitev dejansko opravljena. Torej, v navedenem konkretnem primeru v Avstriji. Slovenski davčni zavezanec DDV ne obračuna. Kakšna pa naj bo klavzula? Ali ne bi morala biti taka oprostitev navedena v členih, ki urejajo oprostitve (26. -32. čl. ZDDV)?

Prosim za mnenje.

Matjaž K - 01.05.2004 - 19:14

Tačka, ti dam prav.

Za storitve iz 3. odst. 17. člena ZDDV se da to tako brati.

Vendar mene v povezavi s tem moti naslednje:

npr: Plačnik DDV po 3.tč. 1. odst. 12. člena ZDDV:

3. osebe, identificirane za namene DDV v Sloveniji, ki so jim opravljene storitve iz 18.a, 18.b, 18.c in 18.d člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji;


Pri teh 18a, 18b storitvah, če so opravljene DZ z ID iz države članice Skupnosti, naj bi se tudi pisalo "plačnik je prejemnik storitve", vendar se v tem primeru ta 3. tč. 1. odst. 12. člena ne bere enako kot 2. tč. 1. odst. 12. člena ZDDV (ke rpriše izrecno: če so te storitev opravljene osebam, identificiranim za DDV v Sloveniji).

Nadlaje me moti naslednje:

Kaj ima slovenski ZDDV za določati, da je plačnik DDV tuj DZ.
Iz vidika ZDDV tuj DZ ne bo plačal slovenskega DDV, slovenski ZDDV pa se ne more vtikati v določila o obračunavanju tujih MwSt, VAT, IVA itd. To me moti. Kaj pa če tujec sploh ne bo rabil od te storitve v svoji državi narediti +/-? Tega jaz ne morem vedeti. Potem ni plačnika.

Izhajam tudi iz logike, da slovenski predpisi veljajo samo v RS.
Torej tudi definicije davčnega zavezanca po ZDDV ne morem širiti na vsa podjetja, ki delujejo kjerkoli v Skupnosti (po logiki: oni opravljajo dejavnost, so zavezanci za DDV, ampak ker ne izvajajo transakcij v RS, se tu ne rabijo registrirati - to je ja neumno). In če izhajam iz tega stališča, da velja definicija zavezanca samo za RS, potem tudi ta 2. tč. 1. odst. 12. člena ZDDV dobi zoožen pomen:
če rečem storitve, ki so opravljene DZ je s tem mišljeno DZ iz Slovenije in ne DZ kjerkoli.

Priznam da je možno da se motim, ampak če že ne drugega je to dokaz, da je ZDDV nenanatnčen.

In zaradi te nenatančnosti, ko ne veš, kaj je prava klavzula, te lahko "butnejo" od 500.000 do 30 mio SIT hujšega davčnega prekrška.


Glede tvojega vprašanja:
jaz bi napisal: DDV ni obračunan na podlagi tč. 2. odst. 17. čl - kraj storitvje je Avstrija

To je iz vidika ZDDV neobdavčen promet (oz. promet izven sistema DDV ker ni izpolnjen eden izmed pogojev iz 3. člena ZDDV, da bi lahko govorili o obdačljivi transakciji - kraj storitve je namreč izven RS).

LP

Matjaž K - 01.05.2004 - 19:20

Dokaz mojega razmišljanja:

P-ZDDV
III. PLAČNIKI DDV

26. člen
(davčni zavezanec)
...
(4) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki opravi obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, razen v primerih, ko ZDDV določa drugače.

Torej je tujec DZ samo takrat, kadar opravi obdavčljiv promet v RS; drugače pa ne.

Tačka - 02.05.2004 - 10:29

No, tale 4. odst. 26. čl. PZDDV pa mi je dejansko sporen. Tukaj pa se res, tako kot prej Matjaž K, sprašujem, kako lahko naš ZDDV ali PZDDV določa tujcem (torej ne govorimo samo o EU, temveč tudi o tretjih državah - in s tem pade teorija o VI. direktivi) določa, da se registrirajo kot davčni zavezanci???!!!!

Tačka - 02.05.2004 - 10:25

Matjaž K,

se strinjam s tabo. Predvsem v tem, da je ZDDV nenatančen. Kar se tiče tega, da "kako hudiča" lahko ZDDV določa drugim, kdaj plačati davek, se tudi popolnoma strinjam. Vendar po drugi strani pa razmišljam, da je to verjetno posledica tega, da je ZDDV usklajen s šesto direktivo Sveta EU, ki naj bi jo upoštevale vse države članice. Torej v prenesenem pomenu; tega ne določa ZDDV kot slovenski zakon, ampak evropski predpis. Tako, da mogoče pa je nekaj na tem, da lahko pišemo klavzule v smislu "Plačnik je naročnik".

Matjaž K - 02.05.2004 - 11:05

Kdo bi vedel (dobesedno mišljeno).

Bom še naredil nekaj poizvedb, pa se slišiva (bereva).

LP

Matjaž K - 02.05.2004 - 13:55

Še eno razmišljanje:

če naj se glede plačnika neposredno uporablja direktiva, potem naj v ZDDV zapišejo:

"ne da se nam plonkati členov iz direktive, beri in uporabljaj direktivo neposredno"

(sicer pa direktiva velja neposredno smao takrat, kadar nekaj v nacionalni zakonodaji ni urejeno skladno z direktivo ali pa sploh ni urejeno).

Tačka - 02.05.2004 - 16:12

Ja, zdejle govorim precej na pamet, vendar kot sem jaz razumela te zadeve, je slovenski ZDDV v celoti povzel vsebino VI. direktive Sveta EU in nam v bistvu s tem vsaj nekoliko olajšal zadeve. Predstavljajte si, da bi morali poleg ZDDV in PZDDV, kot da že ta dva nista povzročila dovolj kaosa, upoštevati še VI. direktivo. Tak primer je npr. pri carinski zakonodaji, kjer moramo upoštevati evropske predpise, le-ti pa niso in je vprašanje časa, kdaj bodo, prevedeni v slovenski jezik. Marsikdo bo imel s tem žal probleme.

Je pa res tudi nekaj. Evropska unija = Carinska unija, medtem ko Evropska unija ni Davčna unija. Torej, dejansko bi bilo treba ločiti, kaj so slovenski predpisi v ZDDV in kaj evropski.

Mislim pa, da je popolnoma brez smisla, da se preveč obremenjujemo in hudujemo nad našimi velemojstri tam gori. Smo že vsega hudega navajeni. Pa škoda nas je!!!

TeVe - 02.05.2004 - 22:45

Moje razumevanje pisanja klavzule v smislu, da se opredeli plačnik DDV je sledeče:
- kadar nam DZ z ID številko posreduje svojo ID številko, takrat moramo napisati klavzulo o tem, da je plačnik DDV pridobitelj. Oz., če gre za trikotni posel, napisati da je plačnik DDV prejemnik blaga.
Kajti, če nam kupec ID številke ne bi posredoval, bi morali obračunati SLO DDV (če izvzamemo pošiljčne dobave, ko bi se morali registrirati po opravljenem prometu nad mejno vrednostjo v drugi državi članici in pridobiti ID številko).
Vendar pa za primere storitev iz 3. odst. 17. čl. ZDDV tega ni potrebno pisati, saj tukaj ne prevalimo davčnega bremena na naročnika storitve, temveč smo samo opravili v SLO neobdavčeno storitev. Pridružujem se mnenju, da naša zakonodaja ne more urejati obdavčitev v drugih državah. Če pač v njihovem zakonu tovrstni posel ni obdavčen, bo pač ostal neobdavčen. Približno tako kot do sedaj, ko v nekaterih državah niso obdavčili storitev izobraževanja, pa tudi pri nas niso bile obdavčene, ko so nam jih zaračunali, saj naš ZDDV pravi, da so obdavčene tam, kjer so dejansko opravljene.

Matjaž K - 03.05.2004 - 06:24

TeVe, se strinjam.

Ko sem jaz malo natančneje gledal, kdaj je plačnik prejemnik sem to našel izrecno napisano (v P-ZDDV) samo pri trikotnih poslih.

Hmm - 03.05.2004 - 10:10

Pa saj naj bi se klavzula nujno pisala le v primeru, ko gre za oproščen promet!!!

Matjaž K - 03.05.2004 - 15:18

Ali pa, ko je plačnik DDV naročnik.

Osnovno vprašabnje pa je:
ali to, da je kraj storitve tujina pomeni, da je plačnik naročnik?

V praksi se je izoblikovalo mnenja, da ja.