ice - 31.01.2001 - 16:21

Pozdrav
Preberite si svetovalca OZS 1/2001 stran 67 in 68


LP

Neva - 01.02.2001 - 08:35

Ojej, ojej.Točno to pa nikjer ne piše. Ja, nas so zaradi tega izmučili do konca. Gre za interpretacijo kolektivnih pogodb,predvsem panožne,.Menda to dopušča tudi 21.člen Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki ne govori o nadomestilu za prahrano, ampak samo o prehrani med delom, torej o vrednosti največ do višine, ki jo določi Vlada Republike Slovenije. ("Tulko kukr si dal, si dal".PIKA)
Torej: pri nas smo razliko do višine odredbe izplačali in jo dobili po grbi. To razliko smo morali popraviti in jo izkazati kot del plač, doplačati vse kar zdraven spada, in seveda v zadnjem trenutku popraviti
dohodninske podatke za zaposlene. Vendar: MI SE BOMO BORILI:
Naš pravnik je napisal pritožbo z vsemi možnimi argumenti in obrazložitvami,(ki seveda ničesr ne zadrži).O nadaljnih žrtvah in morebitinih bojnih uspehih bom poročala, ko bo kaj jasno. Posebnega junaštva pa ne pričakujem, se pri nas brdavsov preveč bojimo.
Za ustrezno cepljenje proti strahu pač ni bilo poskrbljeno.
Pa lepo pozdravljeni.

zali - 01.02.2001 - 08:48

Nam je bilo rečeno da se razlika do uredbe lahko izplača saj je to dobra volja delodajalca. Tako smo naredili pa pika.
Želim vam veliko uspeha v boju z brdavsi.
LP

Neva - 01.02.2001 - 09:04

Kolikor sem razumela zadevo, je bistven kamen spotike, da imamo organizirano toplo malico. Ta je vredna toliko kolikor je vredna, torej smo je določili v vrednosti, ki je nižja, kot odrejeno. Torej nam samo toliko pripada. Razlike niso več namenjene prehrani med delom. Če ne bi imeli tople prehrane, bi lahko izplačali celo nadomestilo, ali pa imeli malico vredno točno toliko kot odrejeno.
To je menda srčika spora.
No, saj bomo videli.
LP

MARTIN KRPAN - 01.02.2001 - 14:09

Sicer se z mnenjem brdavsom ne strinjam in predlagam borbo do konca. Razmislite pa o varianti, da:
- delavcem daste denar in za ta denar kupujejo malico v vaši menzi (tu je več drugih praktičnih problemov, ker delavci ne bi npr. denarja porabili v menzi);
- delavcem daste bone v max. zakonski vrednosti, za neizkoriščene bone glede na vrednost malice pa jim vrnete denar (pazite seveda na dopuste itd.).
Obe varianti sta zelo zakomplicirani, zato pa vztrajajte pri vašem PRAV. V primeru dvoma v korist zavezanca, čeprav jaz nikjer ne vidim dvoma.

Fanči - 01.02.2001 - 15:10

Ojoj, ko se jaz spomnim na vse "kolobocije", ki smo jih imeli v zvezi z boni, jih zelo odsvetujem vsakemu. Eni namreč niso hodili v menzo, pa so jim boni ostajali, pa dopusti, pa bolniške, pa službene odsotnosti, ali pa si jedel samo eno malenkost in so spet boni ostali... za denar pa jih ni bilo mogoče zamenjati... Za znoret. En kup ene administracije in slabe volje in preknjiževanje po kontih..., enkrat vkalkulirano, enkrat porabljeno, enkrat nevem kaj že...
K sreči smo jih ukinili in sedaj dobivamo pri plači, potem pa v menzi plačaš toliko, kolikor si pač privoščiš za malico. Mislim, da je najbolj pošteno.

Mojca - 01.02.2001 - 17:54

Tudi jaz sem imela podobne bitke z davčnimi brdavsi, sicer ne pri prehrani pač pa pri delovni obleki in kolektivnem zavarovanju. To so vse primeri kjer bi brdavsi radi na suho kasirali. Meni jih je uspelo delno prepričati, da delovno obleko delavci res potrebujejo, trdi pa so ostali pri kolektivnem zavarovanju, ki je v celoti letelo ven kot boniteta, čeparav je polica v celoti sklenjena v korist podjetja in ne posameznika. Hkrati vas moram vse opozoriti, da so bonitete še vedno manj obdavčene kot drugi prejemki iz delovnega razmerja. Zavarovanje spada pod boniteto in zato ne bi smelo biti obruteno in potem računani davki in prispevki. Drugi prejemki iz delovnega razmerja pa so najprej obruteni in nato se šele obračunava brdavsovski tralala. No pri meni jim tale njihova finta v levo ni uspela. Zelo pa me zanima kako bi bilo, če bi za zneske preveč izplačane prehrane v vašem primeru upoštevali, da ste izplačali darila delavcem (do 5 % povprečne bruto plače ob izplačilu naj bi bilo neobdavčeno). Jaz sem poskusila s to foro pri zavarovanju vendar mi ni uspelo ker so bili zneski na delavca ob plačilu računa višji od teh 5 %. Tole določilo zakona o dohodnini me tudi zelo žuli, ker ni nikjer pametnih pojasnil. Jaz pa bi z veseljem dajala delavcem teh 5 % mesečno neobdavčeno kot darilo.
TUDI JAZ SE NE DAM IN SEM VESELA VSEH KI SO BORBENI, SAJ BO TO KAR NAM BRDAVSARIJA KUHA MORALO PREKIPETI!
Kaj mislite drugi?

Tetka - 01.02.2001 - 20:52

Jaz bi najprej v aktu družbe (npr. pravilniku, ipd) določila, da delavcem pripada povračilo stroškov za prehrano v višini maksimalnega zneska po uredbi in da delavcem, ki koristijo organizirano prehrano, pripada razlika med pripadajočo višino povračila in ceno organizirane prehrane.
Lep pozdrav!

Neva - 02.02.2001 - 09:46

Hja, bodo modri glave v kup staknili, poklicali še sindikaliste, tresla se bo zemlja in upam, da se ne bo rodila miš.
Zemlja se je tresla že večkrat, saj so ljudje želeli denar, ki bi ga res porabili v razne namene, organizirana prehrana tako ali tako ni kaj posebnega, ampak za nekatere je pa bila edina topla prehrana v dnevu, pa je to pretehtalo. Pričakujemo spremembe. Lahko pa povem, da prejšnjega inšpektorja naše odločitve niso nič motile.
Bulimija je huda bolezen, tudi za državo.Države sicer ne pobere, samo državljani smo nekam "hin".
Rešitev je pa res samo v znanju. Zato z dobro voljo naprej, vse do strokovnega črnega pasu.
LP

STARI POŠTAR - 01.02.2001 - 23:10

Mojca, mene zanima primer kolektivnega zavarovanja. Ali je zavazovatelj (mislim, da se tako reče tistemu, ki sklene zavarovanje) in upravičenec iz zavarovanja v vašem primeru isti, ali pa je polica sklenjena v imenu delavcev in je samo upravičenec podjetje? Pri nas trdimo, da če podjetje zavaruje (sklene zavarovanje v svojem imenu) in je tudi upravičenec za izplačano zavarovalnino, potem je stvar čista. V tem primeru delavec nič ne plača, prav tako pa tudi nič ne dobi. V bistvu se podjetje zavaruje. Prosim za odgovor.

Mojca - 02.02.2001 - 17:00

Zavarovatelj in upravičenec je ista oseba, se pravi pravna oseba. Ravno zato gre in to me tudi najbolj jezi, saj je bilo vedno rečeno, da se v takšnem primeru zavarovanje šteje kot strošek podjetja. Sedajle se ne spomnim točno kateri člen starega Zakona o varstvu pri delu celo zahteva od delodajalca, da ima delavce zavarovane. Zato ne morem in nočem razumeti postopanja davčnega inšpektorja. Sicer pa je sedaj zadeva v pritožbi na glavnem dačnem uradu, od katerega pa tudi že skoraj 1 leto ni nobenega odgovora, čeprav smo jih po preteku 60 dni (ZUP) neprijazno opozorili, da bomo šli v tožbo, če tega nemudoma ne storijo. Očitno bo potrebno do konca nabrusiti advokate in zmagati. Sicer pa mi smo svoje obveznosti do države poravnali, zdaj pa njim veselo tečejo zamudne obresti. Mi se ne damo, inšpektorji pa naj raje hodijo svojo delovno uspešnost dokazovat tja kjer je to res potrebno.