Naslov teme: Stavba in zemljišče
3698 08.05.2004 - 10:55h / DDPO / Avtor: Živa / 196 / 3
V letu 2002 smo kupili poslovno stavbo in skladišče (objekt s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem). V pogodbi nimamo posebej navedeno vrednost zemljišča. Revizor zahteva, da iz vrednosti izločimo vrednost zemljišča,
ker se pač to ne amortizira. Spomnim se, da je bilo pred časom takšno
vprašanje na forumu in da je bil odgovor, da v takem primeru zemljišče
deli usodo stavbe. Nujno rabim obrazložitev za tak primer in pravno osnovo takega mnenja, ker verjamem, da je pravilno.
V naprej hvala za vaša mnjenja in prijeten vikend vsem.
funkcionalnim zemljiščem). V pogodbi nimamo posebej navedeno vrednost zemljišča. Revizor zahteva, da iz vrednosti izločimo vrednost zemljišča,
ker se pač to ne amortizira. Spomnim se, da je bilo pred časom takšno
vprašanje na forumu in da je bil odgovor, da v takem primeru zemljišče
deli usodo stavbe. Nujno rabim obrazložitev za tak primer in pravno osnovo takega mnenja, ker verjamem, da je pravilno.
V naprej hvala za vaša mnjenja in prijeten vikend vsem.
Matjaž K - 09.05.2004 - 14:18
Iz pravnega vidika, zemljišče pripada zgradbi (oz. zgradba zemljišču).
Knjigovodski vidik pa daje prednost vsebini pred obliko.
Ker funkcionalno zemljišče ne more biti samostojni predmet pravnega prometa (da bi prodali f. zemljišče, zgradbe pa ne ali nasprotno), je treba, za zagotovitev načela, da se zemljišča ne amortizirajo, nabavno vrednost zmanjšati za vrendost, ki "odpade" funkcionalno zemljišče.
Tako SRS 1.47:
1.47. Nabavna vrednost poslovnih prostorov, ki so del zgradbe (etažna lastnina) in so pridobljeni na podlagi gradbene pogodbe, kupoprodajne pogodbe ali na drugi pravni podlagi, zajema tudi vrednost pridobitve solastniškega deleža na funkcionalnem zemljišču. Funkcionalno zemljišče je zemljišče, namenjeno neposredno uporabi zgradbe, brez katerega zgradba ni uporabna za predvideni namen. Idealni delež na funkcionalnem zemljišču, ki pripada lastniku dela zgradbe, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa; razpolaganje z njim je vezano na poslovne prostore. Zato se ta delež ne more izkazati kot posebno opredmeteno osnovno sredstvo, temveč se njegova vrednost všteje v nabavno vrednost poslovnih prostorov oziroma ustreznega dela zgradbe. V takšnem primeru se določi preostala vrednost pridobljenih poslovnih prostorov (dela zgradbe) najmanj v znesku, izračunanem na podlagi podatkov o ceni stavbnega zemljišča in odstotnega deleža površine ali vrednosti pridobljenih poslovnih prostorov glede na celotno površino oziroma vrednost zgradbe, v kateri so poslovni prostori.
P.S.
Ker SRS 1.47 določa, da je to treba narediti, nimamo opcije, da tega ne bi naredili, tudi če so vrednosti f. zemljišča smešno nizke
(Primer: 10 nadstopna stavba z navpičnim presekom 100m2. Na m2 etažne lastnine odpade 1/10 funkcionalnega zemljišča. Torej če imate v lasti celo nadstopje, vam pripada samo 10m2 funkcionalnega zemljišča, na katerem (neposredno) stoji stavba. Vrednost 10m2 (iz vidika vrednosti vseh OS) pa je lahko drobiž.)
amapk kaj čemo, tako pač je.
Skratka, revizor ima (delno) prav. Zemljišče se ne amortizira, vendar ker je kupljeno kot celota s skladiščem, je zaknjiženo med zgradbami, d apa s ene bo amortiziralo pa morate nabavno vrednost zmanjšati za vrednost zemljišča, da pridete do amortizirljivega zneska zgradbe (skladišča).
polona - 09.05.2004 - 17:29
mi smo si pomagali s ceno funkcionalnega zemljišča, ki jo je določila občina oz. upravna enota in za toliko zmanjšali vrednost zgradb.
Matjaž K - 09.05.2004 - 18:57
Vrednost f. zemljišča se ne knjiži na zemljišča, temveč je "skrita"v nabavni vrednosti zgradbe.
Da pa se vrednost zemljišča ne amortizira, pa je treba nabavno vrednost zmanjšati za to preostalo vrednost funkcionalnega zemljišča.