JERA - 05.02.2001 - 05:42

Kako je to urejeno v drugih državah?

Lep pozdrav vsem! JERA

taxman - 05.02.2001 - 08:02

Glede ureditve davčnega svetovanja obstajata dve vrsti držžav, oz. tri vrste. V enih sploh ni urejeno (tu smo seveda tudi mi), v drugih lahko svetuje vsakdo (recimo ZDA) brez kakršnekoli licence, koncesije ipd., v tretjih državah (predvsem evropske države) pa je zadeva licencirana.
Kako bo pri nas! Po mojem lahko svetuje vsakdo. Ce mene nekdo vprasa koliko je stopnja ddv za npr. prodajo neke storitve je to davcno svetovanje, ne vem zakaj bi mi nekdo pravoico dati nasvet omejeval. To bi ze blo omejevanje clovekovih pravic. Je pa od stokovnosti svetovalca odvisno kaksni bodo njegovi nasveti. Zraven je se seveda tudi pomemben vidik odgovornosti!

lp

Tihi - 05.02.2001 - 09:16

Taxman, ti si pa lepo godljo zmešal s svojim odgovorom. Vedenje o davčni stopnji je zelo daleč od davčnega svetovanja in človekove pravice so ponavadi kratene tistim, ki dobijo davčne nasvete z vseh vetrov, nato pa jih pritisne davkarija.

Kot pravilno ugotavljaš, so na področju normativne ureditve davčnega svetovanja v svetu v veljavi trije pristopi. Lahko so zakonsku regulirane in licenco podeljuje država (evropski celinski pristop).

Poznamo tudi sisteme, kjer razmere določi trg in zadeve niso zakonsko regulirane (anglosaški sistem), vendar so to države z visoko davčno kulturo in tradicijo na področju davčnega zastopanja in svetovanja.

In seveda poznamo države, v katerih se ne ve kdo pije in kdo plača. Davčna kultura je nizka tako na strani davčnih zavezancev kot na strani davčnih oblasti (tako imenovani balkanski oziroma romanski pristop). Seveda tudi v teh sistemih zadeve niso zakonski regulirane.

Presodite sami, v kater sistem sodimo mi. Menim pa, da je neposreden prehod iz tretje kategorije v drugo čista utopija.

Paula - 05.02.2001 - 18:59

Moje mnenje je, da bi lahko država z Zakonom o davčnem svetovanju na eni strani precej denarja prihranila pri kontrolah davčnih zavezancev, na drugi strani pa pokasirala nekaj več davkov, ker si davčni svetovalci z licenco ne bi privoščili, da bi podpisovali razne davčne utaje.

Tako menim, da zakon da ali ne, sploh ne bi smelo biti vprašanje. Vprašanje je le še, kdo naj ima roko nad licencami - država ali cehovska zbornica. Če pogledamo kvaliteto ene in druge, pa zame tudi to ni več vprašanje.

LP

STARI POŠTAR - 05.02.2001 - 21:36

Pred mnogo leti (5-7, morda še več) je država rekla, da bo sprejela tri zakone za področje pobiranja davkov: zakon o davčnem postopku (ga je), zakon o davčni službi (ga je tudi) in zakon o davčnem svetovanju (ga ni). Zakaj ga ni? Ker ne želi imeti urejenih razmer v odnosu do davčnih zavezancev. Če bi zakon bil, potem jih ne bi več mogla lupiti za neupravičene odmere in za zamudne obresti, pa še bolj strokovno bi brdavsi morali delati.
Je pa popolnoma jasno, da bi država želela predpisati pogoje za dodeljevanje licenc, saj bi davčni svetovalci delali predvsem za njo, čeprav bi jih plačevali davčni zavezanci. Vprašanje je samo, ali bi želela služiti še na izobraževanju in preverjanju, ali pa bi to prepustila cehu. Morda bi bila svoboda na nivoju notarjev kar primerna. Da bo pa kdaj država pustila vse odločanje in tudi komercializacijo cehu, pa ni za pričakovati. Zakaj? Zato!
Pa še ena od STAREGA POŠTARJA za razmislek:"Država bo sprejela zakon o davčnem svetovanju šele tedaj, ko bo imela tako izobražene davčne inšpektorje, da jih bo upala spustiti v boj z licenciranimi davčnimi svetovalci." To pa še ne bo prav kmalu.