EDORA - 22.07.2004 - 13:53

Pri nas knjižimo npr. celoten promet 120.000,00 od tega 20.000,00 DDV-ja.
Kupci nam plačajo 20.000,00 v gotovini, 10.000,00 s čeki na odlog, 15.000,00 čeki, ostalo so karanta, aktiva..in ostale kartice.

120.000,00 knjižim /762
20.000,00 762/260
čeki na odlog, kartice ( 85.000,00) 161.**/
gotovino knjižim v breme konta 110.90, ko jo položim, se pravi drugi dan in isto čeke, ko jih dam na banko na kto 161 v breme.
Za konec pa še 120.000,00 100/
85.000,00 /100
Po tem ostane odprto samo še gotovina in čeki SALDO na kto 100 pri z.st.0 = 35.000,00.
Upam, da je pravilno. Zaenkrat se ni še nobeden drezal v to. Drugače pa so dobrodošli vsi vaši predlogi in kritike, saj ste strokovnjaki.

Matjaž K - 22.07.2004 - 15:36

Za evidentiranje iztržka in vrst plačil sem mnenja, da je smiselno uvesti konto iztržka, kot nek prehodni konto v skupini 10 (v predlogu kontnega plana SIR za GD imate proste trimestne konte 105, 106, 107, 108, pa recimo da je to 108).

Primer knjižb:

Evidentiranje iztržka:
B 108
D 26, 76

Specifikacija plačil (t.j. razčlenitev iztržka na posamezne plačilne instrumente):

B 100 (gotovina), 103 (čeki), 165 (plačilne kartice)
D 108

Polog iztržka na banko:
109/100

Izpisek TRR, na katerem je evidentiran polog:

110/109


Če pa ne uporabljate 108 pa lahko knjižite že kar:

100, 103, 165 / 26, 76

Osebno raje uporabljam 108 (kot prehodni konto), ker če pogledate na njega vidite točno cifre iztržkov, kot je po registrci, ko pa pogledate razknjižbo 108 pa točno vidite specifikacijo plačil, ki je priloga iztržka.


Nekaj v tem smislu.

"Sčarajte" si svojo zamisel kontnega plana, ki bo vam všeč in bo za vas najbolj delovala.

Marsikaj je tudi odvisno od DDV rešitve, ki jo ima program, pa kako natančno želite kaj spremljati (analitika čekov glede na to, pri kateri banki ima izdajatelj čeka svoj račun; analitika plačnik kartic po tipih kartic (Visa, Mastercard, Activa).

LP

xxx - 22.07.2004 - 20:04

Konto 260 in 760 nista v breme vplačil, ampak gre takole:

120/260+760 (prodaja proizvodov, knjiženje prihodkov od prodaje)
100/120 (plačilo terjatve)
110/100 (polog na transakcijski račun)

Matjaž K - 22.07.2004 - 21:07

Ne vem ali je to komentar na moje odgovor ali ne, pa vseeno (v primeru da je).

- nisem napisal da gre karkoli v B 26 ali 76
- Kto 120 pri gotovinskem iztržku mi ni ravno simpatičen (čeprav priznam da na strani dobaviteljev pa zadevo z gotovinskimi plačili "vlečem" preko analitičnega konta na 220).

- 110/100 pa odsvetujem - dokler ni izpiska (dokazila o da je denar res bil evidentiran kot polog na TRR), toliko časa ne sme biti na 110 nič knjiženo (sploh pa če je knjigovodstvo organizirano po več tipih dnevnikih - v tem primeru je prehodni konto 109 iz vidika knjigovodske tehnike obvezen).

LV

Kaja - 23.07.2004 - 08:48

Ko smo že pri tem, ali na 76 ktu ločeno evidentirate iztržke za 8,5% blago
in ločeno za 20% blago, ali imate to evidenco samo v DDV KIR.
Matjaž K z knjiženjem na kateri konto zapišeš iztršek v KIR (po dnevnih
iztržkih ali morda kumulativno za celi mesec)?

Matjaž K - 23.07.2004 - 20:35

Če ni ravno (obsežne) potrebe po dodatni členitvi prihodkov po vrstah (le-ta "poje" vsaj eno mesto oznake konta), uporabljam ločevanje 8,5% in 20%.

Eno od možnih variant knjiženja iztržkov (kakor sem si pač zamislil na podlagi lastnih idej) pa sem že opisal v mojem prvem odgovoru t.j.

skupni znesek iztržka: 108 / 26, 76

potem pa se ta iztržek "razpalcerira" glede na specifikacijo plačil na gotovino, čeke, kartice, bone, ... (B 100, 165, ... / D 108).

V B 108 se knjiži tolikokrat, kot je dnevnih iztržkov oz. v D 108 tolikokrat, kolikor je dnevnih specifikacij iztržkov. Osebno se zavzemam za knjiženje dnevnega iztržka in ne tedenskega ali mesečnega.

Saldo 108 je tako vedno nič, vendar se da podatek o prometu v B na 108 vedno primerjati z iztržkom blagajni (t.i. "Z"(aključek)).


Sicer pa sem tudi mnenja, da je knjiženje po kontih dosti odvisno tudi od DDV rešitve, podanalitičnih evidenc v registrci ipd.

LV