mič - 12.08.2004 - 11:54

Davkarija vam ne bo odpisala nič sama do sebe, davkarija je samo izterjevalec vaši obveznosti do državnih in drugih organov. Prošnje za odpis naslovite na tiste, ki so vam obveznosti predpisale, Zavod za pok in inv. zav., Zavod za zdr. zavarovanje, obe obrtni zbornici, DDv oziroma bivši prometni davek se ne more odpisati po zakonu.
10 let velja za izvršbo/to tudi je/ od dneva pravnomočnosi sklepa, davkarija si mislim vzame še eno leto, mogoče so že kake resne spremmebe v davčnem postopku.

Brina - 12.08.2004 - 12:01

Absolutni zastaralni rok 10 let začne teči naslednje leto po letu odmere. Odmera v letu 1994 bo zastarala v letu 2005 in zato se davkariji mudi. S pritožbo na sklep o izvršbi na OD bi mogoče potegnili čas do zastaranja.

Matjaž K - 12.08.2004 - 19:03

Sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
(Ur.l. RS, št. 22/2002)

1010. Sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stran 1732.


Na podlagi 228. in 266. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00 in 109/01) je Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na seji dne 7. 3. 2002 sprejela

S K L E P
o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

1. člen

Sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: sklep) določa kriterije, pod katerimi lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: zavod) določenim zavezancem za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačilo le-tega odpiše, delno odpiše, odloži ali jim omogoči obročno odplačilo.

2. člen

Vlogo po tem sklepu lahko vložijo zavezanci za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: zakon), razen:
– fizične osebe, ki so zavezanci za prispevek zavarovanca iz delovnega razmerja v Republiki Sloveniji;
– Republika Slovenija za zavarovance, za katere po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugih zakonih plačuje prispevek delodajalca ali prispevek zavarovanca;
– izplačevalec mesečne nagrade in Republika Slovenija za učence v učnem razmerju;
– javni zavodi, javni skladi in javne družbe.
Vlogo iz prejšnjega odstavka lahko vložijo dediči zavezancev – fizičnih oseb (dolžniki) oziroma pravni nasledniki.

3. člen

Po tem sklepu so lahko obravnavani le dospeli neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

4. člen

Zavezancu za plačilo prispevka iz 2. člena tega sklepa se lahko predpisani prispevki:
– odpišejo oziroma delno odpišejo;
– plačilo odloži največ za obdobje šest mesecev po sprejemu sklepa o odlogu;
– dovoli obročno odplačevanje v največ šestih obrokih po sprejemu sklepa o obročnem odplačilu.

Kriteriji

Ogroženost preživljanja zavezanca

5. člen

Zavod lahko dovoli odlog plačila dolga s pripadajočimi obrestmi za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo dolga v največ šestih mesečnih obrokih ali odloči, da se zavezancu dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja za obravnavanje dolga iz naslova zavarovanja zavezanca, delavcev, zaposlenih pri zavezancu, in članov kmečkega gospodarstva.

Neizterljivost dolga

6. člen

Prispevki, ki se štejejo po tem členu za neizterljive, se odpišejo, če ni v tem sklepu ali z zakonom določeno drugače.
Pri pravnih osebah se prispevki štejejo za neizterljive, če jih ni mogoče izterjati od njih niti iz jamstva in zavarovanja dolga ter od pravnega naslednika.
Pri fizičnih osebah se prispevki štejejo za neizterljive, če je zavezanec umrl in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli prispevki izterjati, če ne gre za obveznost, ki se prenese na pravne naslednike.
Prispevki se štejejo za neizterljive tudi, če je pravica do izterjave zastarala.

Plačilna nezmožnost, na katero zavezanec ni mogel vplivati

7. člen

Zavod lahko dovoli pravnim osebam in fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost (zasebnikom) odlog plačila dolga za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo dolga v največ šestih mesečnih obrokih zaradi začasne plačilne nezmožnosti, če na nastanek plačilne nezmožnosti zavezanec ni mogel vplivati.
Šteje se, da zavezanec ni mogel vplivati na nastanek plačilne nezmožnosti iz prejšnjega odstavka, če je začasna plačilna nezmožnost posledica:
– zapadlih terjatev do oseb, proti katerim je začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave; višina vseh zapadlih terjatev znaša najmanj 50% povprečnih mesečnih prihodkov v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge iz 2. člena tega sklepa;
– naravne nesreče (potres, požar in druge naravne nesreče) in druge nesreče, nastale brez krivde zavezanca, zaradi katere je bilo začasno onemogočeno poslovanje oziroma zmanjšana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev za najmanj 50% vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev;
– smrti, daljše bolezni ali poškodbe fizične osebe, ki je zavezanec za prispevek;
– ukrepa države oziroma tuje države, ki je bistveno vplivala na višino prihodka zavezanca.

Pogoji za čas odloga oziroma obročnega plačila

8. člen

V primeru odloga ali obročnega plačila prispevka se zavezancu za čas, ko mu je plačilo prispevka odloženo ali dovoljeno obročno plačilo, ne obračunavajo zamudne obresti.

9. člen

V času odloga in obročnega plačila prispevkov zavezanec ne sme:
– začenjati novih investicij ali vlagati kapitala v drug poslovni subjekt;
– ustanavljati nove pravne osebe oziroma postati soustanovitelj;
– plasirati prostih finančnih sredstev bankam in drugim poslovnim subjektom.
Zavod z namenom kontrole ugotavljanja navedenih dejstev lahko nadzoruje poslovne knjige zavezanca za prispevek.
V primeru kršitve zgoraj navedenih obveznosti zapadejo odloženi prispevki v plačilo takoj, vključno z obračunanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za ves čas odloga oziroma obročnega plačila.

10. člen

Če zavezanec v postavljenem roku ne plača odloženih prispevkov, se obračunajo in zapadejo v plačilo tudi zakonite zamudne obresti za ves čas odloga.
Če zavezanec ne poravna obroka v roku, določenem s sklepom o odobritvi obročnega plačila, se od dneva zapadlosti obroka do dneva plačila obračunajo zakonite zamudne obresti.
Če zavezanec ne poravna nobenega obroka v rokih, določenih s sklepom o odobritvi obročnega plačila, se obračunajo in zapadejo v plačilo zakonite zamudne obresti za ves čas odobritve obročnega plačila.

Postopek

11. člen

Postopek za odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje prispevkov po 5. členu tega sklepa se uvede na vlogo zavezanca – fizične osebe, dediča oziroma pravnega naslednika – fizične osebe.
Postopek za odpis v primerih iz 6. člena tega sklepa se uvede na predlog davčnega organa. Zavezanci, pri katerih je nastopila neizterljivost prispevkov, sami ne morejo predlagati odpisa.
Postopek za odlog in obročno odplačevanje prispevkov iz 7. člena tega sklepa se uvede na predlog zavezanca – pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost.
Odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila prispevkov ne more predlagati zavezanec, pri katerem je uveden postopek prisilne poravnave ali stečaj.

12. člen

Zavezanci za prispevek lahko vlogo za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov vložijo pri enoti zavoda, na območju katere je izpostava davčnega organa, pri kateri je zavezanec za prispevek vpisan v davčni register. Vloga mora vsebovati vse podatke in dokazila, ki so potrebna za njeno obravnavo, predvsem pa dokazila, ki dokazujejo nelikvidnost in obstoj dogodkov, na katere zavezanec za prispevek ni mogel vplivati.
Zavezanec dokazuje svojo nelikvidnost z dokazili pristojnih institucij oziroma organizacij.

13. člen

Zavezanec dokazuje obstoj dogodkov, na katere ni mogel vplivati:
1. v primeru neporavnanih zapadlih terjatev do oseb proti katerim je začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave in višina vseh zapadlih neporavnanih terjatev do zavezančevih dolžnikov znaša najmanj 50% povprečnih mesečnih prihodkov za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge:
– sklep sodišča o začetku stečajnega postopka nad zavezančevim dolžnikom;
– fotokopije računa ali pogodbe, na kateri temelji neporavnana terjatev do zavezančevega dolžnika;
– listina, ki dokazuje, da je neporavnana terjatev zavezanca za prispevek, priznana v stečajnem postopku;
– struktura prihodkov zavezanca za prispevek, obrazložena s pogodbami in izdanimi računi zavezanca za prispevek v zadnjem letu pred vložitvijo vloge;
2. v primeru naravne nesreče (potres, požar in druge naravne nesreče) in druge nesreče, nastale brez krivde zavezanca, zaradi katere je bila zmanjšana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev za najmanj 50% in zato začasno onemogočeno poslovanje:
– zapisnik zavarovalnice ali policije o škodnem dogodku oziroma drugega pristojnega organa;
– pogodba oziroma druga listinska dokazila glede poslovanja;
– potrdilo pristojnega državnega organa o znesku solidarnostne pomoči, ki jo je oziroma jo bo prejel zavezanec za prispevek iz tega naslova;
3. v primeru smrti, daljše bolezni ali poškodbe fizične osebe:
– izpisek iz matične knjige umrlih, zdravniško potrdilo, potrdilo ZZZS o odsotnosti z dela;
4. v primeru ukrepa tuje države, ki je bistveno vplivala na višino prihodka zavezanca:
– dokazila o ukrepih, pridobljena pri institucijah v Republiki Sloveniji ali v tujini.

14. člen

Zavezanec – fizična oseba, dokazuje, da bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov:
– s potrdili o premoženjskem stanju in potrdili o vseh dohodkih za zavezanca in za njegove družinske člane v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo vloge iz tega člena in
– z drugimi listinami, ki izkazujejo socialno ogroženost zavezanca in njegovih družinskih članov.

15. člen

V primeru, da vloga zavezanca za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za odločanje, jo je zavezanec v roku, ki ga določi zavod, dolžan ustrezno dopolniti.
Poleg listin, ki jih mora zavezanec za prispevek predložiti vlogi skladno z določili tega sklepa, zavod lahko za dokazovanje dejstev, s katerimi zavezanec za prispevek utemeljuje svojo vlogo, od njega zahteva:
– podatke iz poslovne dokumentacije;
– podatke iz davčnih in drugih evidenc za zavezanca (pravna ali fizična oseba), dediče in pravne naslednike ter za člane gospodinjstva oziroma gospodarstva;
– druge podatke, kolikor se pokaže potreba za pojasnitev dogodkov, s katerimi zavezanec za prispevek utemeljuje svojo vlogo.
Če zavezanec vloge ne dopolni v postavljenem roku, se le-ta zavrže kot nepopolna.

16. člen

Če je vlogo vložil zavezanec, ki po zakonu ali po tem sklepu ne more predlagati odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila prispevkov, se vloga zavrže.

Pristojnost za odločanje

17. člen

O vlogah za odpis, delni odpis, odlog ter obročno plačilo prispevkov in obresti odloča upravni odbor zavoda.
Zoper sklep upravnega odbora zavoda ni pritožbe.

Izvršitev

18. člen

Odpis, delni odpis, odlog ter obročno plačilo prispevkov izvrši na podlagi sklepa upravnega odbora zavoda, po obvestilu zavoda, pristojni davčni organ.

Prehodna določba

19. člen

Postopki za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov, ki so bili začeti pred dnem uveljavitve tega sklepa, se dokončajo po določilih tega sklepa.

Končni določbi

20. člen

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 01000-015/2000 z dne 31. 5. 2000 – Uradni list RS, št. 50/00.

21. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Št. 01000-1/2002

Ljubljana, dne 7. marca 2002.

Skupščina Zavoda
za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije
Predsednik
Milan Utroša l. r

Mateja - 13.08.2004 - 10:09

Najlepša hvala g. Matjažu K,
sama sem že gledala v URl na internetu in sicer iz leta 96, št. 18, z dne 02.04 ter iz leta 2004, št. 54, z dne 20.05, ki vsebujeta Zakon o davčnem postopku, ki zelo obsežen (82 strani), vendar so vse bistvene zadeve točno takšne kot ste jih zapisali.
Ene stvari si pa ne znam točno pojasniti in sicer določila o zastaranju:
V 58. členu je določeno zastaranje, v 59. členu pa pretrganje zastaranja, kjer je določen tudi absolutni zastaralni rok.
(4) "Po vsakem pretrganju zastaranja začne naslednji dan znova teči zastaralni rok, vendar pravice do odmere davka, do izterjave davka in do vračila davka ni v nobenem primeru možno uveljaviti, ko poteče deset let od koledarskega leta, v katerem je prvič začelo teči zastaranje."
KAJ POMENI: Ko poteče deset let od koledarskega leta, v katerem je prvič začelo teči zastaranje?
Je to v mojem primeru: leta 1994 je prenehala obrt, iz tega leta izvira obveznost za PIZ in ZDR, se pravi 1.1.2005 zastara pravica do izterjave te obveznosti, ali gre na točen datum, se pravi od dne, ko je bila odmera nekje do 31.05.94?

Brina - 13.08.2004 - 11:17

1.1.2005.

Matjaž K - 13.08.2004 - 21:18

Ne vem.
ZDavP je iz leta 1996 ali nekaj takega, torej ne more še veljati za dolg 1994.

Matjaž K - 13.08.2004 - 21:32

Ni nujno da je leto 1994 zastaralo. ZDavP je iz leta 1996 in za natančni odgovor bi moral pogledati, ali se za zastaranje dolgov nastalih pred 1996 uporablja ZDavP ali pa morda kakšen prehodni prepdis.

Sicer pa je od 1996 nekaj časa o odpisu prispevko odločal DURS; vendar so potem odločanje prenesli na oba Zavoda.

ZDavP iz leta 2004 pa se prične uporbaljati komaj s 1.1. 2005.


Primer absolutnega zastaranja:
dolg je zapadel 15.1. leta 1

recimo da DURS 1x letno izda sklep o prisilni izterjavi, ki pa ni uspešen

Ob izdaji vsakega sklepa se tok zastaranja "resetira" na 0.

Vendar z destim sklepom dne 15.1. leta 11, "resetiranja" ni več, ker je vmes minilo 10 let.


Primer elativnega zastaranja:
dolg je zapadel 15.1. leta 1

recimo da DURS izda sklep o prisilni izterjavi 15.1. leta 7

Ob izdaji tega sklepa se tok zastaranja ne "resetira" na 0.
Zakaj?
Pravica do izterjave dolga je zastarala, saj če DURS v petih letih nič ne naredi, potem dolga ni mogoče več izterjati. Če pa bi ta sklep izdal 15.1. leta 6 pa bi še ujel 5 letni rok in bi zataranje "resetiral" na 0.

LP

Matjaž K - 13.08.2004 - 21:34

OK, mogoče nisem čisto prav datumov navedel pri primerih (ker se zastaranje meri od dolga in ne od datuma dolga), ampak naj vam služi za ilustracijo, kaj je to relativno in kaj absolutno zastaranje.

mili - 14.08.2004 - 07:24

če so se vsedli že na plačo, ste v velikih težavah, zastaralni rok se prekine, oziroma bolje rečeno, ne čakajte na zastaranje, ker ga v tej situaciji ni, zastaranje nastane samo ob neuspešnih izvršbah kar pa pri vas ne velja. Ker imate osebni dohodek, boste tudi težko dokazali ogroženost.

de_lo - 14.08.2004 - 21:06

Ja in kaj potem v takem primeru. DURS te počasi uničuje celo živlenje, tebe in družino. Se vam to zdi prav??

- 16.08.2004 - 22:19

Je mogoče katera politična stranka obljubila zakon o osebnem stečaju, da jo volim?