Tedi - 26.08.2004 - 12:59

Dodatka zapiši toliko, kot ti veli zakon, če pa imaš kaj več povišano, pa prištej k plači. Kaj ne bo davčno priznano?! Če ima direktor milijon ali dva plače, je davčno priznano, in bo tudi za delavca, če dobi enga jurja plačo povišano. Ne vem pa, zakaj kompliciraš in višino dodatka krojiš po svoje. Zmanjšaš ga, če je bila plača sistematično že povišana, višat ga pa nimaš kaj.

Vsem, ki ste končno prišli z dopusta:
poglejte teden ali dva nazaj, ogromno je napisanega na to temo. Ljudem se že ne da več o tem debatirat. In dvomim, da boste danes na seminarju izvedeli kaj drugega, kot piše v zakonu, Dovoru in pojasnilih na straneh GZS.

Besna - 26.08.2004 - 13:41

To si preberite in dvoma ne bo več. Je pa copy - paste iz GZSja:

1.2. Kdo je opravičen do dodatka

Do dodatka so upravičeni delavci, za katere velja kolektivna pogodba.


1. 3. Podatki o višini dodatka po kolektivnih pogodbah dejavnosti

Podatki o že dogovorjenih višinah dodatka po kolektivnih pogodbah dejavnosti so objavljeni na spletnih straneh pod točko 1.1. Po objavi aneksov h kolektivnim pogodbam v Uradnem listu RS bodo delodajalci zavezani k izplačevanju teh zneskov.

a) če je dodatek dogovorjen z aneksom h KP dejavnosti

se plače zaposlenih, za katere velja KP, usklajujejo v višini dogovorjenega dodatka.

b) če se stranki KP dejavnosti do izplačila avgustovskih plač ne dogovorita o višini
dodatka

se plače zaposlenih, za katere velja KP, uskladijo za najmanj 5.000 SIT bruto.


2. PREDLAGANA NAVODILA ZA IZPLAČILO DODATKA

2.1 Čas izplačila dodatka po Zakonu
- Za dodatek po Zakonu se uskadijo plače, ki se nanašajo na opravljeno delo v avgustu 2004. Izplačilo teh plač je izvedeno najkasneje do 18. septembra 2004.


2.2 Višina dodatka po zakonu
- Višina dodatka po Zakonu se lahko določi na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti. Če stranki kolektivne pogodbe dejavnosti dodatka po Zakonu ne določita, delodajalec plače za avgust 2004 in dalje uskladi najmanj za 5.000 SIT bruto.
- Delavci so upravičeni do dodatka za čas, ko opravljajo redno delo. Nadurno delo ne vpliva na povečanje dodatka po Zakonu.
- Delavci, ki so zaposleni krajši delovni čas od polnega, so upravičeni do sorazmernega dela zneska, glede na njihovo prisotnost na delovnem mestu.


2.3 Dodatek po zakonu v primeru nadomestila plače
- V primeru izračuna nadomestila plače se upošteva osnova za izračun, določena z zakoni oziroma kolektivnimi pogodbami. Ker je dodatek po Zakonu del plače, je posredno vključen v osnovo od katere se računa višina nadomestila. Če se osnova za nadomestilo nanaša na čas, ko se dodatek še ni izplačeval, ta dodatek v nadomestilu ni upoštevan.


2.4 Dodatek po zakonu v primeru izračuna dodatkov (za neugoden delovni čas, težke pogoje dela, delovno dobo), določenih v kolektivnih pogodbah oziroma ZDR
- Osnova za izračun višine dodatkov, določenih v kolektivnih pogodbah oziroma 128. in 129. členu Zakonu o delovnih razmerjih, je osnovna plača delavca, v kateri ni vključen dodatek po zakonu.


2.5 Ugotavljanje višine dodatka V primeru predhodnega povečanja plače v letu 2004
Delodajalec, ki je v letu 2004 do vključno julija 2004 plače že povečal, izplača razliko do višine dodatka po Zakonu.

1. Upošteva se sistemsko in ne individualno povečanje plač. Pod izrazom sistemsko povečanje plač se razume, da se je plača v gospodarski družbi povečala vsem zaposlenim za katere veljajo kolektivne pogodbe (npr.: dvig vrednosti IP po kolektivni pogodbi, dvig vrednosti točke, itd.). Povečanje plač, ki izhaja iz različnih "osebnih" razlogov, kot so na primer napredovanje na delovnem mestu, sprememba delovnega mesta, osebna uspešnost, povečan obseg dela, težji delovni pogoji in drugo, se ne upošteva.

2. Plače so se do sedaj običajno povečevale v odstotkih. Delavci so prejeli različne nominalne zneske. Zato je za posameznega delavca potrebno izračunati za koliko se je iz naslova sistemskega povečanja, plač pri delodajalcu plača nominalno povečala. Vsak delodajalec lahko oblikuje svoj pristop za ugotavljanje višine dodatka po Zakonu. Navajamo možen pristop:

a) Delodajalec najprej preveri kakšna je bila dejanska plača delavca, izplačana za mesec, ko so se plače povečale zaradi sistemskega pristopa.
b) Sledi preračun po principu kakšno plačo bi delavec prejel ta isti mesec, če ne bi bilo sistemskega dviga plač.
c) Ugotovi se nominalna razlika med obema plačama (plača iz točke 1 in točke 2).
d) Znesek, ki ga je delavec prejel zaradi sistemskega povečanja plač pri delodajalcu, se odšteje od dodatka po Zakonu.
e) Izračunana razlika se prišteje k plači za avgust 2004. Višina dodatka po Zakonu, ki je bila delavcu prišteta k plači za avgust 2004, se delavcu izplačuje nadaljnje mesece vse dokler se ta znesek ne vključi v sistem plač.


3. V primeru, da je delodajalec za leto 2004 plače povečal večkrat, se zneski vsakokratnega povečanja seštejejo.


2.6 Prikaz izplačila dodatka po Zakonu na plačilni listi

a) V primeru, da delodajalec za leto 2004 do vključno julija 2004 ni povečeval plač, na plačilno listo zapiše rubriko »višina dodatka po Zakonu«, kamor vpiše znesek dodatka po Zakonu oziroma po kolektivni pogodbi dejavnosti.

b) V primeru, da je delodajalec za leto 2004 do vključno julija 2004 že povečeval plače, ne plačilno listo zapiše 3 rubrike:
- »predhodno povečanje«, kamor zapiše znesek, ki ga je delavec prejel
- »razlika do dodatka po Zakonu«, kamor vpiše znesek, ki ga delavec prejme za avgust in nadaljnje mesece,
- »dodatek po Zakonu«, kamor vpiše seštevek obeh dveh zneskov (iz 1. in 2. alineje), ki mora biti najmanj enak dodatku po Zakonu oziroma kolektivni pogodbi dejavnosti.

c) V primeru, da se bodo od avgusta 2004 dalje plače usklajevale v odstotkih (uskladitev IP oz OP za določen odstotek), se na plačilni listi posameznega delavca zapiše v rubriki:
- »dodatek po Zakonu« nominalni znesek, ki je posledica odstotnega povečanja plač
- in se pripiše, da je »znesek že upoštevan v obračunu plače«.
- Če posamezni delavec ni prejel celotnega dodatka po Zakonu je opravičen do razlike, ki se še dodatno prikaže na plačilnem listu pod oznako »razlika do dodatka po Zakonu«. Ta znesek se prišteje k obračunani plači.


2.7 Izplačilo dodatka po Zakonu in minimalna plača
Delodajalec k minimalni plači (najnižja možna izplačana plača), veljavni za julij 2004 (111.484 SIT) prišteje dodatek po Zakonu. Če je le ta 5.000 SIT znaša nova obračunana plača za avgust 2004 116.484 SIT. V tem primeru mora delodajalec doplačati razliko do zneska minimalne plače za avgust 2004 (117.500 SIT). Če je dodatek po Zakonu (ki je določen na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti) enak ali višji od 6.016 SIT potem bo končni znesek plače enak ali višji od avgustovske minimalne plače in delodajalcu ne bo potrebno kriti razlike do minimalne plače.

2.8 Drugačen način izplačila dodatka
- Po 5. členu zakona je dopustno, da delodajalec izvede izplačilo dodatka na drugačen način, kot izhaja iz Dogovora vendar le pod pogojem, da delodajalec in zaposleni (sindikat) sklenejo o tem pisni sporazum.
- Delodajalec, ki ne bo sklenil pisnega sporazuma pred izplačilom plač za mesec avgust, je dolžan izplačati dodatek v skladu z aneksom h KP dejavnosti oziroma v skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona.


2.9. Pripravnik
Pripravnik je delavec v delovnem razmerju. Z vidika izplačila dodatka po Zakonu je v celoti izenačen z ostalimi zaposlenimi.


2.10 Dodatek kot predmet izvršbe
Dodatek na plačo je predmet izvršbe.


2.11 Do kdaj se izplačuje dodatek
Dodatek se izplačuje dokler dodatek ne bo ustrezno prenesen v plačni sistem.

_______________________________________________________________________
Če še kaj ni jasno lahko podebatiramo.

Dopust - 26.08.2004 - 13:59

Ja samo nekaj! Na GZS so mi rekli, da je upravičen do dodatka vsak (tudi tisti, ki je bil v mesecu avgustu na dopustu). Nekateri na tem foromu razlagajo drugače - da so upravičeni do sorazmernega dela. GZS so dejali: ni upravičen do dodatka, če je bil cel mesec na dopustu.

tinka - 26.08.2004 - 15:19

Pa ravno tega nihče do konca ne razčisti. Ponavljate tekste GZS, ki jih znamo že napamet.

Kaj mislijo na GZS pod "redno delo"?
Je to samo efektivno delo, torej se obračuna dodatek sorazmerno za redno delo?
Med nadomestili pa je tudi razlika med nadomestili za LD in praznike ter med nadomestili za bolniške.
Nimajo vsi zaposleni "cel mesec" LD ali bolniško!

Povejte vsi, ki vam je že vse jasno, kaj menite o tem?

Tedi - 26.08.2004 - 15:26

Če sano sediš v službi in nič ne delaš, ni efektivno delo, je pa redno delo. Če te pa ni, imaš pa nadomestilo - karšnokoli že, in to ni redno delo. Vsako nadomestilo pa ima svoje pravilo, kako se izračuna. Čez en mesec ko boste pa računali nadomestilo za letni dopust v septembru, pa bo dodatek, ki ste ga izplačali v avgustu tudi spadal v osnovo za nadomestila.
Za en praznik na mesec pa menda ne bo nihče kompliciral in računal sorazmerja.

Besna - 26.08.2004 - 15:59

Jaz razumem sorazmerje samo v primeru, ko nisem cel mesec zaposlena, drugače cel dodatek. Ker za mene je 100% ur, 100% ur, ne glede na to, ali sem bila na bolniški, dopustu, alpanevemkaj. 60% ur vseh ur je pa že v skupini za obračun sorazmernega dela dodatka. Popravite me če se motim.

pika - 26.08.2004 - 20:08

Danes sem bila ne seminarju na GZS, dodatek se preračuna sorazmerno uram rednega dela,torej ne za ure nadomestil kot so bolniška, dopusti.

frida - 27.08.2004 - 10:31

ADIJO PAMET!!!

Besna - 27.08.2004 - 12:08

Kam pa pašejo prazniki?

LAN - 27.08.2004 - 13:48

Imam dva vprašanja in sicer:
1. Kje napisano, da se v primeru bolniške in dopusta ne obračunava dodatek
2. V kakšnem znesku izplačam dodatek če je Splošna kolektivna pogodba?

Vnaprej hvala vsem

tinka - 30.08.2004 - 14:29

1. Ne v zakonu, ne v dogovoru ne piše konkretno, napisali pa so na GZS v Pojasnilih o izvajanju zakona in dogovora - "delavci so upravičeni do dodatka za čas, ko opravljajo redno delo".
2. Do nadalnjega 5000 Sit