Obljubil sem preveriti, kaj glede problema adapatacije prostora v lasti najemodajalca piše v gradivu iz Goriškega davčnega slavčka.

Konkretno za ta primer nič uporabnega, ker je šlo za obravnavo enakega problema v primeru, da sta tako najemojemalec kot najemodajalec pravni osebi.

Sem pa nekaj razmišljal v naslednjo smer:

Varianta 1:
če je dogovorjeno s pogodbo, da se smejo vlaganja izvesti, potem menim, da je pravilno ravnanje naslednje:
- neto vlaganj obrutiti
- ta bruto je podatek o bruto najemnini v naravi za REK2; denarnega izplačila ni, je samo izplačilo v naravi; odvedete akontacijo (vprašanje je samo, po koncu vsake faze adaptacije ali pa počakate da vse skupaj zaključite), ki povečuje nabavno vrednost NDS
- najemodajalec zniža najemnino za dogovorjen znesek (ker je pač dobil najemnino že vnaprej in to v naravi)

Varianta 2:
z najemodajalecm se dogovorite, da smete vlagati, vendar da vam bo on to povrnil - ampak pozor: ne preko zmanjšanega zneska bruto najemnine, temveč preko zmanjšanega zneska neto!! najmenine. Kako to izgleda:

- vlaganja zaknjižite na stroške
- ta vlaganja zaračunate najemniku
- najemnina ostane enako visoka; REK2, itd.
- ob vsakem izplačilu neto najmenine, pa del le-te kompenzirate s terjatvijo za izvedena vlaganja
- vam je to ugodno, ker toliko kot boste imeli stroškov adaptacije, toliko bo prihodkov; najmodajalcu pa tudi, ker bo verjetno v letu adaptacije uveljavljal dejanske stroške (predpostavljam d aima samo ta prostor in da bo vrednost adaptacije precejšnja)

Razlika med variantama:
pri V1 dobi država svoj denar prej - ker bo akontacija dohodnine oz. dohodnina pri najemodajalcu) obračunana že prvo leto oz. takoj po letu vlaganj.
Pri drugi varianti pa država dobiva akontacije enakomerno skozi obdobje najema.


Seveda pa ostaja, kot so že drugi debaterji omenili, vprašanje, kaj šteti kot neto znesek vlaganj.

Obstaja pa tudi podvarianta V2, in sicer, da se z najemnikom za vrednost adaptacije sklene posojilna pogodba (ali pa tudi posodbena-tu potem ni obresti), iz katerega on izvede in plača adaptacijo po vaših željah in potrebah, vi pa potem pa terjatve iz posojila posotopno kompenzirate z izplačili (neto) najemnine. Menim pa, da bi pri podvarianti 2 lahko nastal davčni problemček, ker bi kakšen brdavs hitro rekel, da to pa ni posojilo, temveč prikrita najemnina za vnaprej (čerpav to ni res - zadeva je je čisto enaka, če bi šel najemodajalec k banki in vzel posojilo, potem pa bi ga poplačeval iz prejet netonajemnine (odmislimo zdaj da bi bil na minusu zaradi bančnih obresti naparm situaciji, če bi z vami imel sklenjeno posodbeno pogodbo)).

LP