Račun in obračunsko obdobje

Davčni zavezanec sprašuje, ali sme po prejetem računu upoštevati vstopni davek v drugem obračunskem obdobju, kot pa je prejel račun?

Najbrž je bralcu znano, da davčni organ tolmači pravico do odbitka davka v skladu s s 7. odstavkom 40. člena ZDDV. Precejšnje število davčnih zavezancev, naših bralcev, nam je sporočilo, da jim v postopkih davčnega nadziranja ni bila priznana pravica do odbitka vstopnega davka, če le-tega niso uveljavljali v obdobju prejema računa. Nekateri zavezanci so prejete račune spregledali, na račun vpisali drug datum prejema, kot pa dejanski datum prejema, kar je bilo ugotovljeno naknadno ob inšpekcijskem nadzoru, in podobno.
Za odgovor na zastavljeno vprašanje si je potrebno ogledati pravno podlago, ki jo uporablja davčni organ pri nepriznavanju vstopnega davka v opisanih primerih. V omenjenem členu je zapisano: "Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev oz. carinsko deklaracijo". Neposredno iz citiranega zakonske določbe izhaja dvoje: davčnemu zavezancu daje upravičenje do odbitka vstopnega davka (sme odbijati) in določa čas nastanka upravičenja (v mesecu, v katerem je prejel račun).
Glede na opisano pa omenjena določba ne dopušča razlage, da je davčni zavezanec dolžan odbiti vstopni DDV v obdobju, v katerem je prejel račun. Bistveno je, da zapisano pravno pravilo ne uporablja besedice "mora odbiti." Toda po razlagi davčnega organa je, če vstopnega davka ni upošteval v tem obdobju, njegovo upravičenje izgubljeno.
V obravnavani zadevi je Ministrstvo za finance izdalo posebno pojasnilo z dne 8. 6. 2000 pod številko 415-1/DO-1867-DDV. Omenjeno pojasnilo, po našem mnenju, pravilno interpretira zakonsko določbo 7. odstavka 40. člena zakona. Pri tem pojasnjuje, da obračunsko obdobje prejema računa ali carinske deklaracije, opredeljuje trenutek, ko davčni zavezanec pridobi pravico do odbitka vstopnega davka ter dodaja: "nikakor pa ta določba ne določa t.i. prekluzivnega roka, po katerem poteku izgubite pravico do odbitka vstopnega davka. Določenega zneska davka torej ne morete upoštevati prej, kot pa prejmete račun za vam opravljen promet. Če pa vstopnega davka niste upoštevali v davčnem obdobju, ko ste prejeli račun za vam opravljen promet, lahko ta znesek vstopnega davka uveljavljate tudi kasneje, v enem izmed naslednjih davčnih obdobij. Pri tem pa je potrebno, da so v obeh primerih izpolnjeni ostali pogoji za uveljavljanje odbitka vstopnega davka, ki so podrobneje opredeljeni v 78. členu pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost ."
V citirani določbi pravilnika so našteti našteti naslednji pogoji za odbitek vstopnega davka:

da računi za prejeto blago ali opravljene storitve vsebujejo vse podatke, ki se zahtevajo za izdajo računa davčnemu zavezancu

da je blago ali storitev prejeta od drugega zavezanca za DDV

da za prejeto blago ali storitve ni izključena pravica do odbitka vstopnega DDV (osebna vozila, plovila, stroški nastanitev idr.)

da je prejeto blago ali storitev namenjena opravljanju dejavnosti davčnega zavezanca

Glede na opisano vam zato svetujemo, da kaže biti previden in pozoren pri vpisovanju datuma prejetega računa. Stališče davčnega organa se udejanja v praksi, pritožbene poti pa so dolgotrajne in zamotane. Toda v primerih, ko vam je bil znesek vstopnega davka zavrnjen z odločbo, izdano po opravljenem davčnem inšpiciranju in iz razlogov, kot jih opisujemo, je smiselno vložiti pritožbo. Zgoraj izneseni argumenti ministrstva za finance, so prepričljivi in nedvomno predstavljajo pravilno gledanje na obravnavano vprašanje.

DDV in ukradeno blago

Ob vlomni tatvini v prodajni objekt mi je bila ukradena večja količina blaga. Računovodkinja me opozarja, da sem od vrednosti blaga dolžan plačati tudi davek na dodano vrednost, kot da bi bilo blago prodano. Menim, da je takšno ravnanje nesmiselno in ne morem razumeti, kako naj plačam davek za blago, ki ga nisem prodal. Prosim za vaše mnenje!

Vprašanje obveznosti obračuna in plačila davka v primeru vlomne tatvine ni zakonsko urejeno. Obstaja pravna praznina, ker zakonodajalec ni opisal, kaj takšna odtujitev predstavlja. V 14. členu pravilnika je zapisano, da se davek obračuna tudi od primanjkljajev blaga, razen primanjkljaja, ki je posledica višje sile (ali proizvodnega primanjkljaja ter primanjkljaja pri hrambi in transportu blaga). Glede na takšno opredelitev, posebej ob primerjavi s prej veljavnim zakonom o prometnem davku, je vaša računovodkinja napravila pravilen zaključek. Ugotovila je, da je zakon o prometnem davku posebej določal, da se davek ne obračuna od primanjkljajev "iz naslova" višje sile in vlomne tatvine, sedaj veljavni predpisi pa vlomne tatvine ne obravnavajo več kot razloga za dovoljen primanjkljaj, od katerega se DDV ne obračuna.
Seveda pa takšno stališče izhaja iz besednega razumevanja predpisov. V pravu pa pojem višje sile zajema zelo različne dogodke in ne samo poplave, potresa in drugih dogodkov, ki jih v splošnem jeziku uvrščamo v pojem višje sile. V pravnem jeziku je višja sila vsak dogodek, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

zunanje delovanje, torej zavezanec ne sme svojim ravnanjem povzročiti nastanka škode

učinka delovanja ni bilo mogoče pričakovati, ga preprečiti ali se mu izogniti (nepredvidljivo in neobvladljivo zunanje dogajanje).

Glede na to sodi vlomna tatvina v sklop višje sile, ker so izpolnjeni zgoraj našteti pogoji. Takšna stališča je zavzemala tudi sodna praksa. Davki so sestavni del pravne ureditve in zato tudi zanje velja enaka opredelitev. Z vidika davka na dodano vrednost pa je mogoče trditev podkrepiti tudi z dejstvom, da zakon obdavčuje promet blaga, ki ga opravi davčni zavezanec. V obravnavanih primerih tudi ta pogoj ni izpolnjen. Gledano primerjalno tudi nobena od nam znanih držav, ki imajo v veljavi davek na dodano vrednost, ne zahteva obračuna davka od primanjkljajev, ki so nastali kot posledica vlomne tatvine. Res pa je, da večina zakonodaj to vprašanje obravnava posebej. To bi moral storiti tudi naš zakonodajalec, ker so davčni predpisi prisilne narave in zato ne dovoljujejo širokih razlag ali primerjav s podobnimi položaji idr. To področje mora biti urejeno zelo natančno, zato bo potrebno to vprašanje posebej urediti, predvsem z opisom dokazil, s katerimi naj zavezanec dokazuje vlomno tatvino.

Iztok Mohorič, univ. dipl. prav.

REVIJA OBRTNIK LETNIK 2000


UPAM DA POMAGA.

LEP POZDRAV !
SANLUK