Naslov teme: Vsem,ki ste odgovarjali
9090 09.11.2004 - 18:09h / Ostalo / Avtor: halo / 99 / 14
vsem ki ste odgovarjali na vprašanje ali je pomemben datun prejema in opravljena dobava blaga..., prosim preberite si zadnje spremembe 40.člena ZDDv. (Ne prej kot v davčnem obdobju, ko prejme račun za njemu dobavljeno blago...)
Matjaž K - 09.11.2004 - 18:16
Kaj pa drugi deli 40. člena.
Tisti, ki govorijo:
... če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil ...
... v zvezi z blagom oziroma storitvami, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec ...
Namesto da se jajcajo z izvolitivjo vlade, pa s tem, ali je kler boljši od liberala naj rajši nedvoumno zapišejo davčni predpis, ne pa da se 1. odstavek nekega člena bere drugače kot 2.
LP
naveličana - 09.11.2004 - 20:50
Tako se govori-piše (da bi le kaj pomagalo).
MARTIN KRPAN - 10.11.2004 - 08:05
Vi in ostali pa si preberite, kaj je zapisal Matjaž K. - usmerite se tudi na 1. točko drugega odstavka 40. člena ZDDV itd. itd.
halo - bivši - 10.11.2004 - 08:42
Najprej, da razčistimo tale vzdevek halo. Ker ga je nekdo prevzel za svojega (namerno ali nenamerno), jaz, pravi halo, odstopam od uporabe svojega vzdevka halo.
Je pa res, da je v 40. členu ZDDV vse napisano tako, kot mora biti, samo malo bolj strpno je treba zakon brati. Ali še niste slišali za pravico, do katere ne moreš priti, oziroma je ne moreš izkoristiti, kadar bi sam hotel? Imaš pravico na vračilo davčnega dolga po pravnomočni sodni odločbi, ampak če dolžnik davkarija ne plača, moraš vložiti izvršbo. Ali pa imaš pravico do izžrebanega dobitka, ampak prej moraš plačati davek.
Podobno so si izmislili pri odbitku DDV. Imaš pravico do odbitka po 1. stavku 1. odstavka 40. člena, vendar si pravico lahko zatakneš za klobuk, dokler ne dobiš računa - po 2. odstavku istega člena. Tisti "mu jih bo dobavil" iz 1. točke 2. odstavka 40. člena ZDDV pa se torej odslej nanaša le še na predplačila.
MARTIN KRPAN - 10.11.2004 - 11:35
Zanimivo razmišljanje - le če ga še boste podkrepili z zakonskim določilom (da se nanaša le na avansne račune).
MARTIN KRPAN - 10.11.2004 - 11:44
Če imate "čas", me lahko tudi pišete na moj e-mail damijan@bilans.si ter mi pustite vašo telefonsko številko. Res me zanima, na kateri člen ZDDV se opirate, da "navedeno velja samo za račune za predplačil.
Matjaž K - 10.11.2004 - 15:26
Veš "šef",ko sem jaz napisal moje prvo stališče, sem hitro dodal še drugo, ki se pokriva z tistim od haloja.
Po drugi strani pa sem takoj pristal na tretjem stališču (tvojem), da dokler izrecno ne piše, da se ta "bo" nanaša samo na avansne račune, da je treba tolmačiti v prid zavezanca.
halo - bivši - 10.11.2004 - 16:17
Se strinjam, da je treba tolmačiti v prid zavezanca, ampak tukaj ni nič za tolmačiti. S tistim dovoljenjem odbijanja vstopnega DDV "ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račun ..." so samo določili kdaj, torej ne takrat, ko nastane pravica, ampak bistveno kasneje. Katera določba ZDDV pa bi s tem postala odveč oziroma neusklajena? Po mojem vsekakor ne tista iz 2. odstavka 40. člena, ker (1)ni navedbe kdaj sme odbiti,ampak je samo navedba kdaj bo blago ali storitev uporabil, oziroma ker (2)je v 1. točki 2. odstavka poanta v "na ozemlju Slovenije" in "drug davčni zavezanec", nikakor pa ne v "jih bo dobavil".
Sledi sklepanje: Edini DDV za blago in storitve, ki ga lahko odbijemo prej, kot je blago dobavljeno in storitev opravljena, je DDV od plačanega predplačila. Pa tudi za tega so zapisali tisti "ne prej" (, v tem primeru "ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme račun za dano predplačilo". To, da so zapisali v PDDV namesto v ZDDV je pa že druga zgodba (ali pa sem morda kaj spregledal?).
Dodatek o nepreglednosti SLO davčnih zakonov: Avtorjem ZDoh-1 je uspelo v zakonu, ki ima 153. členov, sproducirati (po mojem štetju) 349 sklicevanj na določbe v okviru zakona, ta sklicevanja pa se nanašajo na 89 členov in nekaj naslovov poglavij. Zmeda.
Matjaž K - 10.11.2004 - 17:49
Ostajam na svojem.
Dokler ta "bo" ne bo definiran kot "velja samo za AvRn", velja za mene tudi za "navadne" račune t.j. tiste, s katerimi se je storitev zaračunala pred datumom dejanske dobave.
Matjaž K - 10.11.2004 - 17:51
Pa še naslednje iz vidika računovodstva (čeprav primerjava mogoče ni na mestu, ker SRS pa DDV sta dve reči):
s Krpanom sva enkrat (oz bolj on) razmišljala, ali se sploh sme račun izdati pred datumom dobave - kajti če se ne bi smel, potem tudi teh debat ne bi bilo.
Na tako razmišljanje se je meni porodilo "nad"razmišljanje, da to je možno, navsezadnje zakaj pa imamo AČR in PČR.
Matjaž K - 10.11.2004 - 17:54
Še drugi dodatni Re:
dilema 1. odst. ni v "ko je prejel" ampak v "za opravljen promet".
Če ta "za opravlje promet" tolmačite kot dodatni pogoj k "ko je prejel", potem sta 1. in 2. odst (2. v delu, v katerem govori o "ki ga bo uporabil") v nasprotju.
Irena - 11.11.2004 - 08:26
Če bi tisto zgoraj povedano veljalo samo za avansne račune, zakaj pa je napisan 117 č. PZDDV??? Ali zato, da se še enkrat isto pove kot govori 40 č. ZDDV ali zato, da pojasnjuje kako je to urejeno pri ARČ.?
halo - bivši - 11.11.2004 - 09:11
Zato, ker pri Slo DDV pisci predpisov "ne ločijo" zakona in pravilnika. Novo določbo vpišejo takrat in tja (torej v ZDDV ali v PDDV), kjer jim je najbolj prikladno. Pred tem jo kakšno leto uporabljajo v praksi in kasirajo na ta račun DDV, z.z.o. in kazni.
P.S.: Zakaj, zakaj? Zakaj miličnika sred ceste ne zapiše policaj?
MajaMaja - 11.11.2004 - 19:01
Ne vem zakaj meni to ni sporno. "Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev ." Potem pa "(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno sme davčni zavezanec od svoje osnove odbiti ...1. vstopni DDV ..v zvezi z blagom oziroma storitvami, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec"
Saj lepo piše "če ni s tem zakonom drugače določeno" - in tudi je drugače določeno, celo v odstavku pred tem.
Zato se strinjam z bivšim halojem, da nam zaradi omejitve v 1.odstavku 40.člena ne preostane drugega, kot da lahko 1.točko 2. odstavka uporabljmo samo za avansne račune.
Kaj se pravzaprav dogaja pri nas: 1.maja sprejmejo neke spremembe na področju davčne zakonodaje in 1.septembra oz.1.novembra spet vse vrnejo v prvotno stanje. Ali gre za borbo med dvema strujama (davkoplačevalci in pobiralci davkov), od katerih enkrat prevlada ena, enkrat druga ali gre samo zato, da zakone sprejemajo in pišejo ljudje, ki se na te stvari ne spoznajo?