Mare - 16.03.2001 - 11:04

Odredba o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu
(neuradni čistopis)

Uradni list RS, št. 4/93 in 11/93

1. člen

Ta odredba ureja načina vplačila, razpolaganje in plačevanje z
gotovino ter merila za določanje in uporabo blagajniškega
maksimuma.

2. člen

1) Pravna oseba lahko zaračuna v gotovini fizičnim in pravnim
osebam vrednost prodanih proizvodov in opravljenih storitev ter
od njih izterjuje terjatve iz drugih naslovov do zneskov,
določenih s to odredbo.

2) Pravna oseba mora izdati ustrezno listino, kjer je vpisan
namen opravljenega plačila (priznanica, potrjen račun, idr.).

3. člen

Pravna oseba dviguje gotovino z žiro računov in drugih računov za
izplačilo v gotovini in za ohranjanje višine blagajniškega
maksimuma v skladu s to odredbo.

4. člen

1) Pravna oseba sme plačevati z gotovino:

a) osebne dohodke in druge osebne prejemke;

b) kmetijske proizvode in druge sekundarne surovine, odkupljene
oziroma prevzete od kmetov in drugih fizičnih oseb;

c) akontacije potnih stroškov in dnevnic ter potne stroške in
dnevnice;

č) takse konzularnim in diplomatskim predstavništvom;

d) odkup efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov
ter kreditnih pisem od tujih in domačih fizičnih oseb
(menjalniški posli);

e) proizvode, storitve in druge obveznosti pravnim in fizičnim
osebam, če posamično izplačilo ni večje od 25.000 tolarjev,
povečano za rast cen na drobno v preteklem mesecu;

f) druga izplačila fizičnim osebam, ki po veljavnih predpisih
niso dolžne imeti žiro računa.

2) Pravna oseba sme izjemoma opravljati plačila z gotovino iz
blagajniškega maksimuma, razen osebne dohodke in druge osebne
prejemke.

3) Pravilnost plačevanja z gotovino kontrolira pristojna
organizacija za plačilni promet.

5. člen

1) Pravna oseba sme imeti v svoji blagajni gotovino za gotovinska
plačila do višine blagajniškega maksimuma.

2) Višino blagajniškega maksimuma določi pravna oseba s splošnim
aktom predvsem glede na višino in vrste izplačil v gotovini, ki
jih opravlja in od oddaljenosti od sedeža pristojne organizacije
za plačilni promet.

3) Pravna oseba določi višino blagajniškega maksimuma ločeno za
svoje poslovne enote oziroma organizacijske dele.

4) Blagajniški maksimum se določi na koncu poslovnega leta za
naslednjo poslovno leto. Če se spremenijo pogoji, na podlagi
katerih je bil blagajniški maksimum določen, ga lahko pravna
oseba med letom poveča ali zmanjša.

5) Če pravna oseba na koncu poslovnega leta ne določi
blagajniškega maksimuma za naslednje poslovno leto, velja
v naslednjem poslovnem letu zadnji določeni blagajniški maksimum.

6. člen

1) Poleg gotovine v višini blagajniškega maksimuma ima pravna
oseba lahko v blagajni tudi gotovino, dvignjeno z žiro računa za
namene iz prvega odstavka 4. člena te odredbe, in to največ tri
dni, vključno z dnem dviga gotovine.

2) V primerih, ko je pravna oseba več kot 15 kilometrov oddaljena
od pristojne organizacija za plačilni promet, lahko hrani v
blagajni gotovino največ pet dni od dneva dviga.

7. člen

1) Če je kraj vplačila pri solventni pravni osebi več kot 15
kilometrov oddaljen od sedeža pristojne organizacije za plačilni
promet, banke ali pošte, sme pravna oseba plačevati z gotovino,
ki izvira iz dnevnega zaslužka in drugih prejemkov v gotovini,
vendar mora ta izplačila obračunati s pristojno organizacijo za
plačilni promet pri naslednjem vplačilu gotovine na račun.

2) Izjemoma lahko pravna oseba plačuje z gotovino, ki izvira iz
dnevnega zaslužka in drugih prejemkov v gotovini tudi vračilo
prometnega davka kupcu - tuji fizični osebi. Tudi ta izplačila
mora pravna oseba obračunati s pristojno organizacijo za plačilni
promet pri naslednjem vplačilu gotovine na račun.

8. člen

1) Gotovino, prejeto pri kreditnih in bančnih poslih, sme banka
ali druga finančna organizacija uporabljati za izplačila istih
poslov in jo imeti v blagajni do višine blagajniškega maksimuma.

2) Višino blagajniškega maksimuma za te namene določi banka
oziroma druga finančna organizacija v splošnem aktu predvsem
glede na višino in vrsto izplačil v gotovini, ki jih opravlja pri
kreditnih in bančnih poslih ter oddaljenosti od sedeža pristojne
organizacije za plačilni promet, pri katerih ima žiro račun.

3) Blagajniški maksimum, iz prejšnjega odstavka se določi na
koncu poslovnega leta za naslednje leto, če pa se spremenijo
pogoji, na podlagi katerih je bil določen, ga lahko banka oziroma
druga finančna organizacija med letom poveča oziroma zmanjša.

4) Gotovino lahko banka oziroma druga finančna organizacija
dviguje tudi pri pristojni organizaciji za plačilni promet.

5) Znesek gotovine, ki presega blagajniški maksimum, vplačujejo
banke ali druge finančne organizacije na svoj žiro račun isti
dan, najkasneje pa naslednji delovni dan.

9. člen

1) Loterijska organizacija oziroma druga pravna oseba, ki se sme
v skladu s predpisi ukvarjati z organiziranjem iger na srečo (v
nadaljnjem besedilu: loterija), lahko opravlja izplačila iz
naslova izžrebanih srečk in drugih potrdil o udeležbi pri igri
na srečo z gotovino, ki izvira iz dnevnega zaslužka od prodaje
srečk in teh potrdil. Ta izplačila mora obračunati s pristojno
organizacijo za plačilni promet do 20. v mesecu za pretekli
mesec.

2) Gotovino, ki izvira iz dnevnega zaslužka sme imeti loterija po
opravljenih izplačilih iz prejšnjega odstavka v blagajni do
višine blagajniškega maksimuma. Višino blagajniškega maksimuma
določi loterija v splošnem aktu predvsem glede na višino in vrsto
izplačil v gotovini, ki jih opravlja na podlagah iz prejšnjega
odstavka.

3) Blagajniški maksimum iz prejšnjega odstavka se določi na koncu
poslovnega leta za naslednje poslovno leto, če pa se spremenijo
pogoji, na podlagi katerih je bil določen, ga loterija lahko med
letom poveča oziroma zmanjša.

4) Gotovino za izplačilo iz prvega odstavka tega člena lahko
loterija dviguje tudi pri pristojni organizaciji za plačilni
promet.

10. člen

Z dnem, ko začne veljati ta odredba se preneha uporabljati
odredba o pogojih in načinu vplačila, razpolaganja in plačevanja
z gotovino (Uradni list SFRJ, št. 17/89, 54/89, 5/90 in 15/91).


11. člen

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.

-----------
Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju z
gotovino in blagajniškem maksimumu (Uradni list RS, št. 11/93), objavljena 25.2.1993, velja od 26.2.1993

-----------

Jana - 16.03.2001 - 15:09

Opsssssssss, sem šele zdaj opazila Maretov odgovor, ki daleč bolj izčrpen kot moj. Meni se ni dalo navajati celotne uredbe. Kakor koli sploh ne bi odgovarjala, ker je že bil odgovor. Sorry Mare.

Mare - 16.03.2001 - 15:18

Sej bo boljš. :)

Jana - 16.03.2001 - 19:23

Slabo kaže, sem ratala že preveč brzinska, delam že preveč napak.

Jana - 16.03.2001 - 15:05

To piše v Uredbi o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu. Inkaso moramo dnevno polagati na APP s položnico . Iz sprotnega inkasa ne moremo plačevati stroškov. Se pravi, da bi morali dnevno napisati ček za dvig. got. za mater. stroške in istočasno položnico za inkaso. razliko pa položite ali pa dvignete. Vkolikor ste oddaljeni od APP, banke ali pošte več kot 15 km smete to početi na 5 dni.

Tonci - 19.03.2001 - 10:43

Mare in Jana, obema hvala za trud, pa lep dan!

Taja - 20.03.2001 - 11:17

Če prav razumem, moram v primeru, da mi nekdo plača 3.000 sit, ta denar položiti na ŽR?

Jana - 20.03.2001 - 13:48

Če ste pravna oseba - DA.

Taja - 21.03.2001 - 13:07

Jaz sem danes glede tega poklicala našo referentko na banko - imamo že transakcijski račun. Vprašala sem jo, če moram banki dajati kakšen nalog, če mi npr. stranka v blagajni vplača 3.000 sit, ki so v okviru blagajniškega maksimuma. Odgovorila mi je, da če ne potrebujem za našo evidenco, da mi to ni potrebno.

dada - 22.03.2001 - 01:22

Mislim, da ni potrebno plagati v kolikor je vokviru blagajniškega maksimuma!
Lep pozdrav! Dada