Matjaž K - 07.12.2004 - 21:57

Gre mogoče za to sodbo?

Judikati Vrhovnega sodišča RS
Dokument: VS15081
Oddelek: Upravni
Datum: 4.12.2002
Področje: DAVKI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Opravilna številka: Sodba I Up 1057/2001

Ključne besede: avtorsko delo kot pravni standard - predavanje - plačilo davkov in prispevkov

Besedilo
Izrek:
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike
Slovenije v Ljubljani, št. U 1893/2000-11 z dne 27.9.2001.

Obrazložitev:
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 4. točke
1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.
50/79 in 70/2000 - ZUS) delno ugodilo tožbi tožeče stranke zoper
odločbo tožene stranke z dne 27.5.1999 in sicer v delu, v katerem je
bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper točke I, II, III, IV, V,
VI, ki se nanašajo na presojo avtorskih del ter točke VIII prvostopne
odločbe. Sodišče prve stopnje je v tem delu odločbo odpravilo in jo
vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, v preostalem delu (točka
VII) pa je tožbo zavrnilo. Z navedeno odločbo je tožena stranka
zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave RS,
Davčnega urada N.G. z dne 20.4.1998, s katero je bilo tožeči stranki
naloženo plačilo davkov in prispevkov s pripadajočimi obrestmi. Po
presoji tožene stranke predavanja, ki jih je izvajala tožeča stranka
v okviru njenega programa in dejavnosti, ne predstavljajo avtorskega
dela. Gre za pogodbe o delu, zaradi česar je tožeča stranka dol-žna
plačati naložene davke in prispevke. V obrazložitvi izpodbijane sodbe
sodišče prve stopnje navaja, da imajo predavanja lahko značaj
avtorskega dela, če izpolnjujejo splošne pogoje, določene v prvem
odstavku 5. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. list
RS, št. 21/95 - ZASP). Pri pojmu avtorsko delo gre za pravni
standard, zato je vprašanje, ali je neka stvaritev avtorsko delo,
materialnopravne narave. Predavanja, v kolikor izražajo individualno
duhovno stvaritev, imajo lahko značaj avtorskega dela, pri čemer so
vrsta šole, šols-ka stopnja in vsebina poučevanja le merilo pri
preizkusu obstoja pogojev iz prvega odstavka 5. člena ZASP. Tožena
stranka bi morala za pravilno ugotovitev, da predavanja, izvedena na
podlagi spornih avtorskih pogodb, niso avtorsko delo, natančno
opredeliti, v čem konkretnem ne izpolnjujejo vsebine pravnega
standarda. Zgolj pavšalno sklicevanje na neizpolnjevanje predpostavk
avtorskega dela ne more služiti kot podlaga za ugotovite, da
predavanja niso gov-orno avtorsko delo. Kot neutemeljeno je zavrnilo
sklic-evanje tožene stranke na pravila davčnega postopka, ki zatrjuje,
da je za obdavčitev posameznih dohodkov fizične osebe pomemben status
osebe oziroma razmerje med izvajalcem in naročnikom, na podlagi
katerega fizična oseba pridobiva določene prejemke. Prav v primeru
sklenitve avtorske pogodbe v okviru delovnega razmerja Zakon o
dohodnini (Ur. list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96 - Zdoh) določa, da
se avtorska pogodba obdavči kot dohodek, dosežen iz avtorske
dejavnosti in ne kot osebni dohodek.

Tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem
je sodišče tožbi ugodilo. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog
zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so iz obrazložitve
odločbe razvidni naslovi predavanj, ki jim organ prve stopnje ni
priznal značaja avtorskega dela, razvidni so tudi razlogi odločitve.
Navedena dela ne izpolnjujejo pogoja stvaritve s področja
ustvarjalnosti, duhovnosti in individualnosti, poleg tega pa tudi iz
samih avtorskih pogodb izhaja, da gre za eleme-nte, ki že po naravi ne
sodijo v pogodbo o avtorskem delu. Nepravilna je odločitev sodišča,
da, z davčnega vidika, status fizične osebe ni pomemben. Za namen
izvajanja Zdoh davčne obravnave posameznika ni odločilna pravna
podlaga za sklenitev posla, temveč status fizične osebe, ki določeno
delo opravi. Na navedeno kaže tudi določilo 77. člena Zdoh, iz
katerega izhaja, da so dohodki iz avtorskih pravic podvrsta dohodkov
iz premoženjskih pravic. V pritožbi nadalje na-vaja, da bi morala
tožeča stranka, v skla-du z določili Zakona o delovnih razmerjih,
skleniti pogodbe o delu. Dejstvo, da je sklenila avtorske pogodbe, ne
vpliva na odločitev, da je potrebno, za davčne namene, prejemke iz
naslova takega dela, šteti kot prejemke iz delovnega razmerja.

Tožeča stranka in Državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega
interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pitožba ni utemeljena.

Avtorsko delo je opredeljeno v 5. člena ZASP. V 1. odstavku 5. člena
je avtorsko delo oblikovano abstraktno in splošno, v drugem odstavku
pa je primeroma našteto, katera dela veljajo za avtorska. Med
drugimi, so v prvi točki drugega odstavka 5. člena ZASP kot avtorsko
delo navedena tudi predavanja, kar pa za samo odločitev, ali je delo
avtorsko ali ne, še ne zadostuje. Vprašanje, ali je določeno delo
avtorsko delo ali ne, ni zgolj dejansko vprašanje. Avtorsko delo, kot
ga opredeljuje ZASP v 5. členu, je pra-vni standard, vsebina pravnega
standarda pa je materialnopravno vprašanje. Pravilno je stališče
sodišča prve stopnje, da je potrebno pri odločanju v konkretnem
primeru upoštevati vse predpostavke iz prvega odstavka 5. člena. Za
vsako predavanje posebej je potrebno ugotavljati in ugotoviti vse
elemente, pomembne za presojo, ali posamezno predavanje res ne
izpolnjuje predpostavk avtorskega dela ali pa ga je lahko šteti za
avtorsko delo. Pravilna je zato ugotov-itev sodišča prve stopnje, da
zgolj pavšalna zav-rnitev vseh predavanj, z navedbo, da gre za
podajanje že znane vsebine, da ne gre za subjektivno novost, da gre
za prevzemanje neposredno iz drugega dela in tako za povzemanje že
znane vsebine, za pravilno presojo ne zadostuje. Oceniti je potrebno
vsako predavanje posebej. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz
odločbe tožene stranke ni razvidna presoja posameznega predavanja in
razlogi za odločitev, zakaj po stališču tožene stranke ne gre za
avtorsko delo. Avtorska pravica obstaja na avtorskih delih, -zato je
pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da je predmet presoje
lahko samo posamezno predavanje, ne pa vsebina pogodbe. Iz same
vsebine pogodbe ni mogoče sklepati na obstoj ali neobstoj avtorskega
dela. Tudi po presoji pritožbenega sodišča določila 77. člena Zdoh ne
dajejo opore za odločitev, da spornih predavanj ni mogoče šteti za
avtorsko delo. Zdoh izrecno določa, da se avtorska pogodba obdavči
kot dohodek, dosežen iz avtorske dejavnosti in ne, kot pravilno
ugotavlja sodišče prve stopnje, -kot osebni prejemki.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka, v
skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih, skleniti pogodbe o
delu. Kot je že obrazloženo, je za odločitev v tem postopku pomembna
presoja izvedbe posameznega predavanja, ne pa vsebina sklenjenih
pogodb. Pri tem je potrebno tudi upoštevati določilo 107. člena
Zakona o delovnih razmerjih, ki določa pogoje, pod katerimi je mogoče
skleniti pogodbo o delu in prepoved, da pogodbe o delu ni mogoče
skleniti, če gre za avtorska dela. V vsakem -primeru je za pravilno
odločitev potrebno presoditi vsako predavanje posebej in ugotoviti,
ali vsebuje vsebino pravnega standarda.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljani pritožbeni razlog ni
podan in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.
Zato je, na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo pritožbo tožeče stranke
in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

DIREKTOR - 08.12.2004 - 08:33

Najlepša hvala!

Polonca - 08.12.2004 - 22:45

Jaz imam informacijo, da je bilo zadnje rešeno s tega področja na Upravnem sodišču. Glejte mogoče v bazo GVIN (=plačljivo), v knjižnicah na faksih ni. Tudi jaz iščem, vendar še nisem našla.