Naslov teme: ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE=STROŠEK+ODHODEK
10496 21.12.2004 - 10:46h / Ostalo / Avtor: fist / 357 / 25
Pojasnilo - tolmačenje DURS :
Šifra zadeve: 91300-1012/2004-0891/56
Datum: 07.12.2004
Zavarovalne premije, ki jih pravna oseba plača za življenjsko zavarovanje, se tako lahko štejejo za odhodek v primeru, ko je zavarovanec delavec, ki je pri tej pravni osebi v delovnem razmerju, koristnik odškodnine oziroma upravičenec pa je pravna oseba in je to v zavarovalni pogodbi nedvoumno določeno. Namen sklenitve take zavarovalne pogodbe je torej ta, da se delodajalec zavaruje za primer začasne ali trajne odsotnosti zavarovanca z dela. Po preteku zavarovalne dobe oziroma ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalno vsoto prejme pravna oseba, ki jo mora izkazati kot izredni prihodek. Zavarovalne premije, plačane za življenjska zavarovanja je tako mogoče šteti kot odhodek pravne osebe le ob pogoju, da je iz naslova tega zavarovanja, po preteku zavarovalne dobe ali ob nastanku zavarovalnega primera, pri pravni osebi prikazan tudi ustrezen prihodek. V primerih, ko upravičenec v zavarovalni pogodbi ni jasno določen, se zavarovalne premije, ki jih plačuje pravna oseba, ne morejo šteti kot davčno priznan odhodek te pravne osebe.
Plačilo enkratne premije tako, ob zgoraj navedenih pogojih, predstavlja davčno priznan odhodek v letu plačila.
Torej: tudi letne premuje ( lahko tudi na obroke )so strošek in davčno priznan odhodek poslovnega leta, v katerem je premija plačana.
Trdim tudi, da zavarovalni vsoti pripisani dobički niso obdavčljiv prihodek ( 32. člen Zakona o davku od dobičaka ). Zavarovanje po nikakršni logiki ne more biti naložba, ne glede na način plačila premije, saj se zavarujejo poslovni riziki. O tem, kaj je davčna osnova v primeru smrti v času zavarovalne dobe in kaj ob izteku - doživetju, pa še pričakujem odgovor.
Kakorkoli, zavarovalni posel je sklenjen, ko je plačana premija, pojasnila-tolmačenja davčnega organa pa so temelj poslovne odločitve.
Hkrati vse obiskovalce obveščam, da se ukvarjam s premoženjskim in zavarovalniškim svetovanjem in da zainteresiranim lahko ponudim nadgradnjo življenjske police in sicer s posojilom z moratorijem na plačilo glavnice v višini zavarovalne vsote in z ročnostjo max. do izteka zavarovalne dobe. Likvidnost pravne osebe s plačilom premij(e) življenjskega zavarovanja ne bo načeta. Moj e-mail: fist@email.si .
LP
Šifra zadeve: 91300-1012/2004-0891/56
Datum: 07.12.2004
Zavarovalne premije, ki jih pravna oseba plača za življenjsko zavarovanje, se tako lahko štejejo za odhodek v primeru, ko je zavarovanec delavec, ki je pri tej pravni osebi v delovnem razmerju, koristnik odškodnine oziroma upravičenec pa je pravna oseba in je to v zavarovalni pogodbi nedvoumno določeno. Namen sklenitve take zavarovalne pogodbe je torej ta, da se delodajalec zavaruje za primer začasne ali trajne odsotnosti zavarovanca z dela. Po preteku zavarovalne dobe oziroma ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalno vsoto prejme pravna oseba, ki jo mora izkazati kot izredni prihodek. Zavarovalne premije, plačane za življenjska zavarovanja je tako mogoče šteti kot odhodek pravne osebe le ob pogoju, da je iz naslova tega zavarovanja, po preteku zavarovalne dobe ali ob nastanku zavarovalnega primera, pri pravni osebi prikazan tudi ustrezen prihodek. V primerih, ko upravičenec v zavarovalni pogodbi ni jasno določen, se zavarovalne premije, ki jih plačuje pravna oseba, ne morejo šteti kot davčno priznan odhodek te pravne osebe.
Plačilo enkratne premije tako, ob zgoraj navedenih pogojih, predstavlja davčno priznan odhodek v letu plačila.
Torej: tudi letne premuje ( lahko tudi na obroke )so strošek in davčno priznan odhodek poslovnega leta, v katerem je premija plačana.
Trdim tudi, da zavarovalni vsoti pripisani dobički niso obdavčljiv prihodek ( 32. člen Zakona o davku od dobičaka ). Zavarovanje po nikakršni logiki ne more biti naložba, ne glede na način plačila premije, saj se zavarujejo poslovni riziki. O tem, kaj je davčna osnova v primeru smrti v času zavarovalne dobe in kaj ob izteku - doživetju, pa še pričakujem odgovor.
Kakorkoli, zavarovalni posel je sklenjen, ko je plačana premija, pojasnila-tolmačenja davčnega organa pa so temelj poslovne odločitve.
Hkrati vse obiskovalce obveščam, da se ukvarjam s premoženjskim in zavarovalniškim svetovanjem in da zainteresiranim lahko ponudim nadgradnjo življenjske police in sicer s posojilom z moratorijem na plačilo glavnice v višini zavarovalne vsote in z ročnostjo max. do izteka zavarovalne dobe. Likvidnost pravne osebe s plačilom premij(e) življenjskega zavarovanja ne bo načeta. Moj e-mail: fist@email.si .
LP
Matjaž K - 21.12.2004 - 12:17
Vam pokažem zapisnik DURS-a?
Mnenja niso pravni vir. Njihova edina praktična vrednost je "preberi in podkuri".
fist - 21.12.2004 - 12:48
Zelo rad bi si ogledal zapisnik, ker imam tudi tolmačenje DURS iz leta 2001.
Poleg tega pa se moramo končno enkrat postaviti na stališče, da DURS vedno ravna v skladu s predpisi,externimi in internimi, svojim poslanstvom, principi in svojim kodeksom:
Prioritetna naloga
Informiranje davčnih zavezancev in širše javnosti je med prioritetnimi nalogami Davčne uprave Republike Slovenije. Prek spletnih strani bi radi predpise in pojasnila z davčnega področja davčnim zavezancem še bolj približali.
KODEKS
Odgovornost
Pri opravljanju svojega dela se mora davčni delavec zavedati posledic svojega ravnanja in je dolžan s svojim dosledno poštenim delom krepiti ugled davčne službe.
Pomoč
Davčni delavec je dolžan dajati informacije, ki jih potrebujejo davčni zavezanci pri uveljavljanju njihovih pravic in pri izpolnjevanju svojih davčnih obveznosti.
Po drugi strani, pa je davčnim zavezancem zagotovljena:
Pravica do informiranja in pomoči
Davčni zavezanci imate pravico do sprotnega informiranja in pomoči pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanu pravic, ki izhajajo iz davčnih predpisov, da boste lahko pravilno in pravočasno napovedali, obračunali in plačali davek.
Pravica do gotovosti
Davčni zavezanci imate pravico vnaprej poznati svoje davčne obveznosti. Davčne obveznosti ne morejo biti predpisane za nazaj s spremembo predpisov ali tolmačenj predpisov.
Tudi Zakon o splošnem upravnem postopku in Zakon o davčni službi in Zakon o davčnem postopku so zame povsem jasni ! Kar organ izda, do preklica drži!
LP
Matjaž K - 21.12.2004 - 16:44
Jaz pa imam tolmačenje ARSPPNI iz leta 1995.
Zapomnite si:
davčni inšpektor je pri delu neodvisen ni vezan na pojansila DURS, MF, ...
DDDD - 21.12.2004 - 14:12
Pred enim tednom sem dobil zapisnik DURSA kjer trdijo, da življensko zavarovanje ni strošek, ampak so ga predefinirali v dolgoročno naložbo.
Stornirali so vse stroške tega zavarovanja povečali tako davčno osnovo in obračunali zamudne obresti.
LP
fist - 21.12.2004 - 14:22
Vložite ugovor in priložite obe pojasnili, ki Vam ju bom posredoval.
Prosim pa Vas, da mi pošljete odločbo tako, da skrijete pomembne podatke.
LP
fist - 21.12.2004 - 14:26
Pa še nekaj !!
Takoj menjam dve pojasnili za eno samo odločbo in informacijo o polici !
LP
DDDD - 21.12.2004 - 15:01
Po tem dogodku sem govoril z revizorjem, ki nam revidira to podjetje in sva se delno strinjala, da ima vse skupaj nekaj logike, v bistvu to je neke vrsta naložbe z vključenim zavarovanjem, ker vplačane premije dobiš oplemenitene nazaj čez deset let, zato se verjetno sploh nebom pritožil.
Matjaž K - 21.12.2004 - 16:46
1. napaka
V davčnem postopku ni pravičnosti.
Pa četudi ste ga pobiksali, tega ne smete priznati.
fist - 21.12.2004 - 18:25
Potencialna smrt nikakor ne more biti naložba, niti ne investicija !! Ob smrti pravna oseba doživi izgubo kadrovskega potenciala, ima stroške zaradi pomoči družini, usposabljanja nadomestnega kadra, itd...
V tem momentu mi sploh še ni kristalno jasno, ali je izplačana odškodnina - zavarovalnina v primeru smrti obdavčljiv ali neobdavčljiv dohodek. V zakonu o dohodnini je to jasno, v zakonu o davku od dobička ali pa zakonu o davku od dohodkov, pa to ni eksplicitno napisano, prej bi lahko rekli, da je obdavčljiv. Kako pa se potem obračuna amortizacija pokojnega delavca, da se določi preostala vrednost ?
Zdi se mi logično in pravilno, da v kolikor ne pride do škodnega primera -smrti, temveč do doživetja, da se bo za današnji davčni odhodek povečala davčna osnova ob izteku zavarovalne dobe. Ali se bo povečala tudi za pripisane dobičke še ne vem, mislim pa da ne, ker so že enkrat obdavčeni v zavarovalnici, razen če nam jih zavarovalnica izplača bruto. Odgovor bom dobil in ga posredoval!
Sicer pa doživetje po zavarovalni pogodbi z letnim plačevanjem premij in zavarovalno dobo 10 let, v denarnem toku izgleda približno takole:
10 let = 120 premij x 200 EUR = 24.000 EUR zavarovalne vsote
pripis dobičkov 20% = 4.800 EUR
izplačilo = 28.800 EUR
davek 25 % = 6.000 EUR (osnova so vplačane premije)
po odbitju davka = 22.800 EUR (pripisan dobiček ni obdavčen)
davek 25 % = 7.200 EUR (osnova je celo izplačilo)
po odbitju davka = 21.600 EUR (pripisan dobiček je obdavčen)
Za vplačane premije, če niso strošek in davčno priznan odhodek, pa v desetih letih plačamo 25% od seštevka premij ali 6.000 EUR davka, torej nam teoretično ostane 18.000 EUR. Za racionalno ravnanje, to je sklenitev zavarovanja smo čez 10 let nagrajeni s pozitivno finančno razliko min. 3.600 EUR ali 20% !!!
Doživetje po zavarovalni pogodbi z enkratnim plačilom premije za celotno zavarovalno dobo 10 let, pa bi v denarnem toku izgleda približno takole:
1 premija = 24.000 EUR
zavarovalna vsota = 30.000 EUR
pripis dobičkov 30% = 9.000 EUR
izplačilo = 39.000 EUR
davek 25 % = 6.000 EUR (osnova so vplačane premije)
po odbitju davka = 33.000 EUR (pripisan dobiček ni obdavčen)
davek 25 % = 9.750 EUR (osnova je celo izplačilo)
po odbitju davka = 29.950 EUR (pripisan dobiček je obdavčen)
Za vplačano premijo, če ni strošek in davčno priznan odhodek, v letošnjem poslovnem letu plačamo 25% vrednosti premije ali 6.000 EUR davka, torej nam teoretično ostane 18.000 EUR. Za racionalno ravnanje, to je sklenitev zavarovanja smo čez 10 let nagrajeni s pozitivno finančno razliko min. 11.950 EUR ali 66% !!!
LP
Matjaž K - 21.12.2004 - 19:48
Ne mi zameriti, ampak:
neargumentiran bla, bla
+
reklama
Če boste tako nastopali v upravnem postopku, ste "odpikali".
fist - 21.12.2004 - 22:58
Iskal sem, kaj pomeni tista vaša kratica ARSPPNI, pa nisem našel nič uporabnega, še najbližje ARLPP in ARSPP. Govorite o neki agenciji izpred desetih let in o nečem, kar se ja na trgu pojavilo pred kratkim, nekje leta 2001 ( enkratno plačilo premije ). Pravite, da imate mnenje, zato vas ponovno prosim, da mi ga pošljite na moj email ali fax. Pravite pa tudi, da so pojasnila DURS za podkurit ! Ali nas torej z objavami pojasnil na svoji spletni strani načrtno zavajajo, da bi nas potem vsak inšpektor po svoje inšpiciral ? Dajte, no!! Časi avtokracije in oligarhije se bližajo koncu, stvari sedajo na svoje mesto. Kakorkoli, davke bomo plačevali vedno, davčni organ pa bo zelo kmalu poenotil merila in kriterije tako, da bodo zavezanci plačevali davke po istih kriterijih, ne pa tako, kot pravite vi, kakor se inšpektorju zazdi. Če odprete npr. racunovodja.com ali superdavki.com, ali še kakšno drugo stran, da ne bo preveč reklame, nas informirajo o objavljenih pojasnilih DURS. Taisto si lahko preberete direktno, pod vsakim predpisom, problem pa je samo to, da so pojasnila objavljena precej kasneje, kot so postavljena vprašanja.
Vi lahko govorite karkoli, jaz mislim, da se zadeve urejajo in da bodo čedalje bolj jasne in definirane.
LP
sax - 22.12.2004 - 07:30
Vi pa ne živite pri nas ali pa še niste sodelovali pri davčnih postopkih. Se mi zdite precej idealist. Sam sodelujem vsako leto vsaj pri 5-pregledih in vam povem naslednje: vsako mnenje je brez veljave - edino kar velja so odločbe upravnega ali vrhovnega sodišča o neki zadevi, In dokler o tej zadevi tega nimamo, so lahko pri pregledih problemi. Po tej vaši logiki bi lahko tudi dana posojila bila odhodek - ko pa jih dobimo nazaj pa prihodek.
fist - 22.12.2004 - 11:15
Ne bo držalo, posojila niso našteta med nepriznanimi odhodki.
Predlagam, da Cesarica, v imenu vseh uporabnikov tega foruma, postavi naslednje vprašanje DURSu:
Ali imajo pojasnila Ministrstva za financa, Davčne uprave Republike Slovenija namen in cilj:
- preprečevati davčne prekrške in druga kazniva dejanja;
- zagotavljati enotno izvajanje predpisov s področja obdavčenja in drugih predpisov z delovnega področja službe;
- organizirati in skrbeti za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in davčne izvršbe;
- informirati in pomagati davčnim zavezancem pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic,ki izhajajo iz davčnih predpisov, da bodo lahko pravilno in pravočasno napovedali, obračunali in plačali davek;
- da lahko ( mora ! ) davčni organ ( davčni delavec ) vse davčne zavezance obravnava enako, ne sme jih diskriminirati ali privilegirano obravnavati; s tem je mišljeno, da so vknjižbe enakih poslovnih dogodkov na teritoriju RS za vse davčne zavezance enako tretirane;
- ali je ugotovitev dejstev in okoliščin uradne osebe v upravnem -(davčnem postopku) , ki je v nasprotju s pojasnili davčnega organa, izpodbojno;
- ali ima izdajanje pojasnil status posebnega ugotovitvenega postopka;
- ali imajo izdana pojasnila status ˝ dejstev, ki so splošno znana˝;
- ali imajo izdana pojasnila status ˝dokaza˝.
V kolikor Cesarica ne more, ne želi ali noče zastaviti navedenih vprašanj, naj to sporoči v temo, vprašanja pa bom zastavil jaz.
LP
Matjaž K - 22.12.2004 - 11:54
" Ne bo držalo, posojila niso našteta med nepriznanimi odhodki."
So so našteta, samo ne izrecno temveč posredno. ZDDPO (in ZDDDPO-1) se glede ugotavljanja prihodkov in odhodkov sklicujeta na SRS. SRS za GD temeljijo na načelu poslovnega dogodka. Prejem denarja iz naslova poosjilane pogodbe ni povečanje prihodkov, temveč povečanje obveznosti, odplačila dolga v smislu vračila glavnice pa predstavljajo zmanjšanje dolga in ne odhodek.
Matjaž K - 22.12.2004 - 11:52
ARSPPNI = agencij RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (prehodnik APP).
Pustite fax, pa vam pošljem pojasnilo ARSPPNI.
Sicer pa:
poglejte v Ustavo RS, glede pravne hierarhije predpisov (Utsava, zakon, pozakonski predpis; zakon mora biti v skladu z ustavo, podzakonski prepdis pa v skaldu z ustavo in zakonom).
Pojasnila DURS niso pravni predpis, so samo (neobvezujoče) stališče upravnega organa glede določene problematike.
fist - 22.12.2004 - 13:33
Fax.: 01 563 75 68
Prosim Vas tudi za izvod odločbe z izbrisanimi podatki o zavezancu.
Saj, ravno to me bega, da v ustavi piše, da smo vsi pred zakonom enaki ( čl. 14 ) in da ima vsakdo pravico pridobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes ( čl. 39 ).
Vse, kar sem pisal, so ali povzetki ali citati iz zakonov ali drugih predpisov, in zato bi bilo pametno zadevo peljati do konca: naj se DURS izjasni, ali so njihova pojasnila zavezujoča za njihove organe in priporočilo za ravnanje zavezancev, ali pa so res za podkurit.
Prosim Cesarico, da se izjasni, ali ima namen poslati predlagana vprašanja v imenu nas vseh.
LP
sax - 22.12.2004 - 13:45
Da ponovim: sistem je pri nas tak - postopki tečejo od 5 do 7 let. Dostikrat se na koncu izkaže, da je imel zavezanec prav (sodbe vrhovnega, upravnega sodišča). Nam pa to niče ne pomaga, razen če se sodba nanaša na isto zadevo, katero imamo mi.To nam v pritožbi upoštevajo. Vse drugo pa se dela na principu: inšpektor pri svojem delu SAMOSTOJNO ODLOČA IN ODLOČI, KAKOR PAČ ODLOČI (na podlagi svojega razumevanja zakona). Šele ko bo pripeljana do konca (ne vem ali je že vložena) kakšna civilna tožba proti inšpektorju, ki je z svojo nepravilno odločbo napravil veliko škodo (npr. stečaj, zaprtje podjetja)bo mogoče malo lažje. Do takrat pa zakone berite z rezervo (brez idealističnega naboja)
Matjaž K - 22.12.2004 - 17:32
Pojasnilo boste dobili (jutri), odločbe pa vam ne žal morem poslati (poslovna skrivnost)
Lahko pa vam napišem, kaj je temelj za izločitev iz stroškov:
SRS 3.53.b
fist - 23.12.2004 - 09:34
MatjažK, hvala za poslano mnenje. Vsebina je povsem identična kot kasnejše
izdanemu pojasnilu, ki ga je izdal in podpisal g. GRILJ, direktor DURS in v letošnjem decembru izdano, ki ga je podpisala direktorica Ljubljanskega urada ga. PAVLIN. Vse to skupaj samo opravičuje moj predlog, da se DURS izjasni, kakšen namen, cilj in status imajo njihova pojasnila. Če so res samo za podkurit, naj jih sploh več ne pišejo, in si s tem povzročajo delo, ki nikomur na služi, hkrati pa posledično povzročajo stroške iz davkoplačevalskega denarja!!!
Upravni organi se morajo zavedati njihive vloge in namena. Preberite si članek:
4. Datum objave: 18.12.2004, avtor: Zdenko Kodrič, stran: SOBOTNA PRILOGA (48) - edicija: Večer
Slovenski alkoholni nesporazum
Ali bo zaradi alkohola, ki ga policisti ugotavljajo v izdihanem zraku voznikov, zakon pa govori o promilih v krvi, na obzorju zažarela nova afera o stotisočih izbrisanih Slovencih?
Milan Petek, sodnik za prekrške iz Nove Gorice, pravi: "Če na cesti srečamo pijanca s puško v roki, smo zgroženi, če pa v avto sede vinjen šofer, nam je to malo mar. Zakaj?" Poskusimo odgovoriti na to vprašanje...
(znakov: 15442)
Ali se zavedate posledic, ko in ker se bo to razjasnilo, če ga je zakonodajalec pihnil!!!!
Zdaj pa še nekaj v odgovor Saxu: ideal je nekaj, kar vsakemu posamezniku svojstveno, v praksi pa ga praktično ni. Ne gre za idealizem, gre za transparentnost poslovanja organov javne uprave in njihovih uradnih oseb!!
Če bo ugotovljeno, da so pojasnila davčnega organa za uradne osebe zavezujoča, bo lahko prišlo do odškodninskih zahtevkov od vseh pravnih oseb, ki so ravnala v skladu s pojasnili in pri katerih je uradna oseba v upravnem postopku ugotovila drugače in je bila na podlagi drugačne ugotovitve izdana odločba organa, ki je zavezancu povzročila škodo.
Sax ! Kar se tiče odškodninskih zahtevkov naslovljene na uradne osebe pa gre za subsidarno odgovornost organa javne uprave in ne oseba, kot dodatek pa še sledeče:
1. USTAVA:
26. člen, (pravica do povračila škode)
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU:
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
1. Obnova postopka
260. člen
Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) se obnovi:
1. če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku;
4. če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil;
6. Pravne posledice odprave in razveljavitve
281. člen
(1) Če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale.
(2) Če se odločba razveljavi, se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice.
(3) Organ, ki izve za odločbo, s katero je bil kršen zakon, kršitev pa bi lahko bila razlog za obnovo postopka oziroma za ničnost, odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, je dolžan o tem brez odlašanja obvestiti organ, ki je pristojen začeti postopek.
Jaz bom DURSu naslovil vprašanja, pa bomo videli, kaj bo, do takrat se pa odločajte po lastni presoji, vendar je ravnanje na podlagi pojasnil najmanj zmota, ki jo je povzročil organ s svojim ravnanjem.
Zadeva je vredna npr. ČEFERINA !!!!!
MatjažK, vračam obe naknadno pridobljeni pojasnili in ponovno prosim, če mi vseeno lahko pošljete odločbo, v kateri pa izbrišete vse podatke v zvezi s stranko, organom in uradno osebo.
LP
Matjaž K - 23.12.2004 - 12:06
Jaz se vam prav tako zahvaljujem za "frišno" pojansilo DURS-a.
Gled ezapisnika:
obseg je 133 strani.
V osnovi pa nima smisla, da vam ga pošiljam, ker je osnovni predmet spora glede teh premij SRS 3. Davčni organ pač argumentira davčno nepriznanost teh premij na način da trdi, da to v osnovi sploh ni odhodek po SRS.
V tej točki ni toliko na potezi DURS, kot Slovenski inštitut za revizijo, da izda pojasnilo k SRS 3.
LP
sax - 23.12.2004 - 14:15
Zadeli ste moje bistvo: zadeva je vredna Čeferina. Saj to je to: zakoni so zapisani tako, izvaja se jih drugače. In od tega ali imate dobrega odvetnika bi naj bilo odvisno ali boste uspeli ali ne oziroma če imate dosti let časa, da čakate na dokončne odločbe.
Jaz vam samo govorim, kako to poteka v praksi (posebej davčni) že vsaj 10 let.Pa ne misliti, da to sprejmamo kot kake ovce. Probajte preživet en trimesečni davčni pregled z enim od bolj zategnjenim inšpektorjem, pa vam bo vse bolj jasno.
Tako da lahko citiranje zakonov in ustave samo nekam zataknete. Žal je pri nas to tako daleč.
Vam pa želim veliko uspeha v borbi proti temu neredu.
fist - 23.12.2004 - 14:25
Hvala !
Vprašanje o statusu pojasnil je poslano na MF, DURS, Glavni urad.
Po neki zakonodajni logiki naj bi pisno odgovorili v max. 30 dneh, ustno sem pa itak že danes dobil odgovor na telefonu 01/4782700.
Odgovor je bil, da se direktorji uradov mesečno sestajajo in informirajo in da je zavezancem zagotovljeno enaka obravnava za ista vprašanja in da so uradne oseba dolžne ravnati v skladu z izdanimi pojasnili.
Pokličite sami in preverite !! Ko dobim pisni odgovor, ga bom posredoval.
LP
pakajše - 23.12.2004 - 11:58
No,upam,da sedaj verjamete,da so že leta 95(vsaj naša stranka)vedeli,kako
sklepati živ.zav.,da bi bili ti stroški davčno priznani,pa ob inšpiciranju
niso bila,pa čeprav je stranka mahala z ravnotakim mnenjem,kot ga vi zgoraj navajate,samo,da smo ga mi poznali,že skoraj desetletje nazaj.
Verjemite,da znamo brati zapisnike in odločbe.Midva sva se srečala na to temo že na nekem drugem forumu,upam,da boste zdaj končno verjeli,da je v
praksi tako kot smo vam odgovorili.Bi bili pa vsi srečni,če bi bilo drugače.
Razumem borbo za ljubi kruhek,toda vaš način je za moj okus "too much" fist :
-------------------------------
Pojasnilo - tolmačenje DURS :
Šifra zadeve: 91300-1012/2004-0891/56
Datum: 07.12.2004
Zavarovalne premije, ki jih pravna oseba plača za življenjsko zavarovanje, se tako lahko štejejo za odhodek v primeru, ko je zavarovanec delavec, ki je pri tej pravni osebi v delovnem razmerju, koristnik odškodnine oziroma upravičenec pa je pravna oseba in je to v zavarovalni pogodbi nedvoumno določeno. Namen sklenitve take zavarovalne pogodbe je torej ta, da se delodajalec zavaruje za primer začasne ali trajne odsotnosti zavarovanca z dela. Po preteku zavarovalne dobe oziroma ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalno vsoto prejme pravna oseba, ki jo mora izkazati kot izredni prihodek. Zavarovalne premije, plačane za življenjska zavarovanja je tako mogoče šteti kot odhodek pravne osebe le ob pogoju, da je iz naslova tega zavarovanja, po preteku zavarovalne dobe ali ob nastanku zavarovalnega primera, pri pravni osebi prikazan tudi ustrezen prihodek. V primerih, ko upravičenec v zavarovalni pogodbi ni jasno določen, se zavarovalne premije, ki jih plačuje pravna oseba, ne morejo šteti kot davčno priznan odhodek te pravne osebe.
Plačilo enkratne premije tako, ob zgoraj navedenih pogojih, predstavlja davčno priznan odhodek v letu plačila.
Torej: tudi letne premuje ( lahko tudi na obroke )so strošek in davčno priznan odhodek poslovnega leta, v katerem je premija plačana.
Trdim tudi, da zavarovalni vsoti pripisani dobički niso obdavčljiv prihodek ( 32. člen Zakona o davku od dobičaka ). Zavarovanje po nikakršni logiki ne more biti naložba, ne glede na način plačila premije, saj se zavarujejo poslovni riziki. O tem, kaj je davčna osnova v primeru smrti v času zavarovalne dobe in kaj ob izteku - doživetju, pa še pričakujem odgovor.
Kakorkoli, zavarovalni posel je sklenjen, ko je plačana premija, pojasnila-tolmačenja davčnega organa pa so temelj poslovne odločitve.
Hkrati vse obiskovalce obveščam, da se ukvarjam s premoženjskim in zavarovalniškim svetovanjem in da zainteresiranim lahko ponudim nadgradnjo življenjske police in sicer s posojilom z moratorijem na plačilo glavnice v višini zavarovalne vsote in z ročnostjo max. do izteka zavarovalne dobe. Likvidnost pravne osebe s plačilom premij(e) življenjskega zavarovanja ne bo načeta. Moj e-mail: fist@email.si .
LP
piki - 25.12.2004 - 12:33
Moj odgovor ni vezan na priznavanje stroškov za zavarovanje.
Navedel bom samo primer, kako je na sodišču padla odločba
o nepriznanih stroških po mnenju inšpektorja. Res, da smo čakali 5 let, da je sodišče odločilo o zadevi, vendar pa mnenja inšektorja, da neki stroški niso nujni za opravljanje dejavnosti in s tem davčno nepriznani, na sodišču niso upoštevali.
fist - 27.12.2004 - 09:34
Hvala Piki za to informacijo, ki samo potrjuje vse, kar sem doslej povedal. Pojasnila DURS so za uradne osebe-inšpektorje zavezujoča, njihovo ravnanje v nasprotju s pojasnili pa izpodbojno. Vsa nastala škoda se pokrije v breme proračuna. Ali je želja in možnost za obnovitev postopka, se bo vsak posameznik odločal sam. Pakajše, sicer ne vem kdo ste in kaj počnete, ampak vidi se kaj ste...
lp