Matjaž K - 28.12.2004 - 07:15

Plača kavo ali ne?

johan - 28.12.2004 - 07:46

jaz mislim, da kave ne plače, saj drugače ne bi spraševala

Matjaž K - 28.12.2004 - 08:11

Če ne plača, zakj potem Kto 100?

BRIGITA - 28.12.2004 - 08:23

NE NE PLAČA KAVE, ZATO SEM TO KNJIŽILA NA REPREZENTANCO IN SAMO RAZBREMENILA ZALOGE, PRIHODKE PA ZATO KER JE NA DRUGI STRANI 4, ZDAJ SEM VSE ZMEŠALA
NA 1000 GRE SAMO DEJANSKA GOTOVINA

Matjaž K - 28.12.2004 - 08:32

Sem lani nekaj na to temo pisal, pa sem poiskal in kopiral in malo dopolnil:

Knjiženje prihodkov odpade - ne gre za usredstvenje.

Dejstvo je, da je to iz vidika ZDDV promet po 5. členu ZDDV, pri katerem se DDV obračuna od lastne cene.

Problem pa je s knjiženjem.

Ena varianta je bila, da iz posameznih stroškovnih vrst preknjižujete na reprezentanco.

Primer pri izračunu lastne cene samo na podlagi neposrednih stroškov materiala in storite:

- 400, - 410 / 417 (lastna cena reprezentance)
in
417/260 (DDV obračunan od reprezentance od osnove lastna cena).

Ni pa nujno, da gre za reprezetanco - sicer je po mojem mnenju delavec tudi neke vrste poslovni partner,lahko pa gre tudi za drugo obliko davčno nepriznanega stroška.


Druga varianta (predlagali so jo v enem izmed X-ov) pa je, da si v 70 odprete podkonto reprezentanca in potem reprezentanco knjižite:
70-R/491-R, 260-R

Ob koncu leta pa zapirate stroškovne vrste nekaj na 491-R, nekajpa na "redni" 491.

Tako imate tudi podatek za davčno napoved/obračun, koliko znaša reprezentanca.

Še vedno pa vam ostane problem ugotavljanja davčne osnove.
Po 6. odst. 21. člena ZDDV je davčna osnova:
- nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga, ki ne vključuje DDV
oziroma
- lastna cena blaga v času in kraju opravljenega prometa,
- pri prometu storitev iz 9. člena tega zakona pa stroški davčnega zavezanca za opravljeno storitev.

Gostinstvo je storitvena dejavnost (ne glede na to, da prodaja opredmetene zadeve). Kakorkoli že, 2 od 3 meril določanja davčne osnove kažeta na dejstvo, da je davčna osnova lastna cena.

Ustrezen približek lastne cene bi lahko izračunali naslednje:
porabljeno količino kave (in vode, in mleka, in elektrike, če ste "manijak" lahko vključujete tudi strošek dela in amortizacijo -> metod evrednotenja pač, bodite kreativni in uporabite zožene metode) vzamete po normativu, za cene pa lahko vzamete npr. povprečno nabavno ceno posameznega meseca.

Ne pa knjižiti 70-R/491-R, 260-R na podlagi računa-traka registrce, kajti cene v registrci so prodajne in se vam 491-R ne bo zaprl (ker ga boste zapirali s stroški po nabavni vrednosti, v B pa ste knjižili po prodajni vrednosti) pa tudi državi boste tako odrinili več DDV-ja kot ji pripada.

LP
P.S.
Da se ne pogovarjamo o boniteti.

Matjaž K - 28.12.2004 - 08:37

V zadnjem stavku bi se tekst za vejico moral glasiti:

... v D pa ste knjižili ...

in ne v B pa ste knjižili ...

Matjaž K - 28.12.2004 - 08:39

Mogoče še to: -R za šifra konta pomeni, da gre za poseben analitični konto, na katerega se knjižijo dogodki v zvezi z reprezentanco.

mm - 28.12.2004 - 09:19

Ali je mozno malo poenostaviti? Npr. kavo naj spije zato, da ugotovi ce je dobra in ce je masina prav nastavljena. Morda se slisi smesno, vendar imajo v marsikaterem lokalu obupno kavo, tako da opisani postopek ne bi skodil...

Matjaž K - 28.12.2004 - 11:56

OK, za kavo je mogoče res pretirano.

Za kakšne druge večje reprezentančne namene pa je zadeva zelo priporočljiva.

Tako se vsaj da dokazati, zakaj % pribitka niha.