Preberite, če vas zanima



ZADEVA: Davčna obravnava obresti na prejeta posojila



V zvezi z vašim vprašanjem, kako se po sedaj veljavnih predpisih oziroma po predpisih, ki bodo začeli veljati s 1.1.2005, davčno obravnavajo obresti na brezobrestno posojilo lastnika družbe svoji družbi, vam posredujemo naslednje pojasnilo:



V skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb – ZDDPO (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo odhodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen odhodkov, za katere je s tem zakonom predpisan drugačen način ugotavljanja. Po določbi 19. člena ZDDPO, ki ureja davčno obravnavo odhodkov iz naslova obresti na prejeta posojila, se med odhodke priznajo obresti v obračunanem znesku, razen obresti na prejeta posojila od lastnikov ali povezanih oseb, ki se priznavajo največ v višini zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, ki jo objavlja Banka Slovenije.



Navedeno pomeni, da ZDDPO pri obravnavanju odhodkov iz naslova obresti za prejeta posojila od lastnikov ali povezanih oseb (le-te določa 2. odstavek 18. člena ZDDPO) priznava obresti v dejansko obračunanih zneskih z upoštevanjem pogodbene obrestne mere, toda pod pogojem, da niso obračunane po obrestni meri, ki je višja od predpisane obrestne mere. Če so dejansko obračunane obresti višje, jih je potrebno v obračunu davka od dobička pravnih oseb ustrezno znižati (in na ta način ustrezno povečati davčno osnovo).



Korekcija z enakim davčnim učinkom kot na strani odhodkov, tj. v smeri povečanja davčne osnove, je določena tudi v zvezi z upoštevanjem prihodkov iz naslova obresti na dana posojila med povezanimi osebami (v primeru posojil, danih s strani pravne osebe). Če da davčni zavezanec zaposlenim delavcem, lastnikom ali povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne obrestne mere, se po prvem odstavku 27. člena ZDDPO davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po skupni povprečni ponderirani medbančni letni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunal davčni zavezanec.



Na enak način kot ZDDPO ureja način ugotavljanja davčne osnove v primeru posojil oziroma obresti med povezanimi osebami tudi novi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 40/04, 54/04 – ZDavP-1, 70/04 – popr.), na novo opredeljuje le obrestno mero, ki se upošteva kot kriterij oziroma kot priznana obrestna mera za določanje prihodkov in odhodkov iz poslov med povezanimi osebami.



Kot določa 15. člen ZDDPO-1 (ki se uporablja od 1. januarja 2005 dalje), se v primeru posojil med povezanimi osebami pri ugotavljanju prihodkov upoštevajo obračunane obresti na dana posojila, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere (prvi odstavek tega člena), pri ugotavljanju odhodkov pa obračunane obresti na prejeta posojila, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere (drugi odstavek tega člena).



Priznano obrestno mero iz prvega in drugega odstavka tega člena določi in objavi minister, pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.



V zvezi z navedenim je v Uradnem listu RS, št. 130/04 z dne 3.12.2004 objavljen Pravilnik o priznani obrestni meri, ki začne veljati 1. januarja 2005.



Čeprav to ni predmet konkretnega vprašanja, pa posredno v zvezi z vprašanjem priznavanja obresti od posojil, prejetih od lastnikov, dodatno opozarjamo še na novost, institut t.i. tanke kapitalizacije, ki jo glede tega uvaja ZDDPO-1.



Po določbi 25. člena ZDDPO-1, ki ureja davčno obravnavo obresti od presežka posojil, se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (presežek posojil), in sicer obresti, ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju. Za posojila delničarja oziroma družbenika se štejejo tudi posojila tretjih oseb, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, in posojila banke, če so dana v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej banki.



Po prehodni določbi, ki ureja prehodno obdobje za obresti od presežka posojil (78. člen ZDDPO-1), se za takšne obresti štejejo obresti na posojila, nastala po dnevu začetka uporabe ZDDPO-1. Določeno pa je tudi sedemletno obdobje, v katerem se uporabljajo drugačni večkratniki zneska deleža družbenika v kapitalu zavezanca, ki vplivajo na priznavanje oziroma nepriznavanje obresti kot odhodkov (v prvih treh letih po dnevu začetka uporabe tega zakona osemkratnik, v naslednjih treh letih šestkratnik, v sedmem letu pa petkratnik).