Matjaž K - 05.01.2005 - 20:19

Zakaj pa 65? Je to mogoče zato, ker še niso znani vsi odvisni stroški uvoznih dajatev, ki povečujejo nabavno vrednost?

Ja, če to vam ne bi bil problem bi to bil zanimiv knjigovodskoteoretični paradoks - zaloge so že vaše, so v skladišču, ampak vsi elementi nabavne cene bodo znani komaj nekje v prihodnosti.

Ne gled ena kolobocijo s konti, pa mi ni jasno, zakaj knjižite zalogo v tuji valuti t.j. praktičen razlog zakaj? Piše kje v predpisih, da mora to biti tako? Saj če kupite blago od tujega dobavitelja in ga plačate, je vaše. Saj stroškov v R4, ki sem si jih "naredil" pri tujih dobaviteljih ne preračunavam gor in dol glede na nihanje tečaja. Srednji tečaj BS na dan računa pa konec. Tečajne se pojavijo samo ob plačilu računa.

LP

ve - 05.01.2005 - 20:34

Matjaž tudi pri nas vodimo blago na zalogi v tuji valuti - blago je v carinskem skladišču in ga jemljemo sukcesivno ven: včasih gre iz carinskega skladišča direktno na Hrvaško (ne da bi se blago carinilo-tako, da tukaj ne nastopa odvisen strošek carine), včasih pa ga prevzamemo (carinimo) in ga prodamo v Sloveniji;

Ker je blago v carinskem skladišču ga vodimo na zalogi na kontu 6610, ko pa ga carinimo prenašamo 6600/6610 ter seveda še vse odvisne stroške (carina, špedicija ipd.) .

Se pa strinjam, blago je naše, ker smo ga tujemu dobavitelju plačali in bi verjetno res morali imeti zaloge v SIT; tako pa nam nastopajo včasih oz. vsaj letos kar hude tečajne razlike iz tega naslova - preračun zaloge na zadnji dan tega leta; včasih imamo kakšno blago tudi po leto dni v carinskem skladišču, ker je sezonskega značaja;

Ali je zelo narobe, ker tako delamo? kršimo kakšne standarde?

Matjaž K - 06.01.2005 - 07:56

Jaz sem mnenja, da se zadeva izvirno ovrednoti samo enkrat.

Da bi tečajne predstavljale krepitev/oslabitev pri zalogah, to mi nekako ni všeč (poglejte si v SRS zaloge).

Če že mor abiti devizna vrednot, bi jo jaz imel "zadaj", samo informativen podatek o izvirni nakupni vrednosti, ne bi pa knjižil tečajnih.

Irena - 06.01.2005 - 09:29

Če bi knjižili tako kot pravite, bi se zgodilo, da bi imeli vrednost blaga v SIT v GK na ktu 650-CS nič ali pa celo v minus, dejansko pa bi bilo blago na zalogi. Namreč po enem tečaju bi bila obračunana dobava, po drugem pa uvoz oz. sprostitev v prost promet.
Tudi zaradi kontrole imamo zalogo, dokler z njo prosto ne razpolagamo še v tuji valuti.
Blago v CS in TS je pod "posebnim nadzorom" na Interevropi (tako imamo pač to organizirano). IN ko se blago npr. uvozi, je na carinski listini izraženo tudi v tuji valuti.
Skratka zaradi vsega povedanega se nam zdi smiselno, da je blago v CS in TS v GK v SIT in tuji valuti.
Torej: kam s tečajnimi? Smatram, da te tečajne ne moremo jemati kot prevrednostenje: oslabitev ali okrepitev zalog.

Matjaž K - 07.01.2005 - 08:09

Za mene tečaj, po katerem obračunate sprostitev v prost promet ne igra vloge.

Blago imate v skladišču - pač v carinskem/trošarinskem. Ob "prihou" v CS/TS se obračuna po srednjem tečaju BS in potem se zgodba o tečajnih in njhovem vplivu na vrednost zalog zaključi.

Devizne cene bi jaz imel samo zadaj izvenknjigovodsko v smislu pomožne evidence iz rezloga, da bom imel korektno devizno vrednost za izračun uvoznih dajatev.

Vaš problem pa je podoben problemu nivelacije, ki so ga imeli trgovci. V IKS-u je nekaj pisalo na to temo (da se nivelacija da na PČR, potem pa poračuna sorazmerno glede na prodajo teh proizvodov - analogno bi pri vas tečajne šle na PČR in bi potem ob sprostitvi v prost promet povečale/zmanjšale NV oz. če prodate, povečale/zmanjšale odhodke prodanega blaga. Imate pa s takim načinom dosti več dela, kot če bi samo zadaj evidenčno vlekli devizne cene za potrebe obrčauna uvoznih dajatev.

LP