- 22.01.2005 - 07:46

prodajna vrednost brez DDV v prihodke, obveznost za izhodni DDV in na drugi strani stroški prehrane na delu in vstopni DDV. Vse damo v knjigo lastne rabe. Če pa ima delavec organizirano prehranom, mu ne pripada nadomestilo za malico v skladu z najnovejšo uredbo o povračilih stroškov

Matjaž K - 22.01.2005 - 09:13

Nič prihodkov, saj ne gre za usredstevnje.

Matjaž K - 22.01.2005 - 09:17

Sem lani (in predlani) nekaj na to temo pisal, pa sem poiskal in kopiral in malo dopolnil:

Knjiženje prihodkov odpade - ne gre za usredstvenje.

Dejstvo je, da je to iz vidika ZDDV promet po 5. členu ZDDV, pri katerem se DDV obračuna od lastne cene.

Problem pa je s knjiženjem.

Ena varianta je bila, da iz posameznih stroškovnih vrst preknjižujete na druge stroške v zvezi z delom.

Primer pri izračunu lastne cene samo na podlagi neposrednih stroškov materiala in storitev:

- 400, - 410 / 47 (lastna cena prehrane med delom)
in
47/260 (DDV obračunan od prehrane med delom od osnove lastna cena).

Druga varianta (predlagali so jo v enem izmed X-ov; čeprav je šlo za knjiženje "lastne" reprezentance sem mnenja, da s elahko analogno rešitev uporabi tudi za prehrano med delom) pa je, da si v 70 odprete podkonto prehrana med delom in potem knjižite:
70-prehrana/491-prehrana, 260-prehrana

Ob koncu leta pa zapirate stroškovne vrste nekaj na 491-prehrana, nekaj pa na "redni" 491.

Tako imate tudi podatek za davčno napoved/obračun, koliko znaša prehrana med delom.

Še vedno pa vam ostane problem ugotavljanja davčne osnove.
Po 6. odst. 21. člena ZDDV je davčna osnova:
- nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga, ki ne vključuje DDV
oziroma
- lastna cena blaga v času in kraju opravljenega prometa,
- pri prometu storitev iz 9. člena tega zakona pa stroški davčnega zavezanca za opravljeno storitev.

Gostinstvo je storitvena dejavnost (ne glede na to, da prodaja opredmetene zadeve). Kakorkoli že, 2 od 3 meril določanja davčne osnove kažeta na dejstvo, da je davčna osnova lastna cena.

Ustrezen približek lastne cene bi lahko izračunali naslednje:
porabljeno količino "materiala" (in elektrike, če ste "manijak" lahko vključujete tudi strošek dela in amortizacijo -> metode vrednotenja pač, bodite kreativni in uporabite zožene metode) vzamete po normativu, za cene pa lahko vzamete npr. povprečno nabavno ceno posameznega meseca.

Ne pa knjižiti 70-prehrana/491-prehrana, 260-prehrana na podlagi računa-traka registrce, kajti cene v registrci so prodajne in se vam 491-prehrana ne bo zaprl (ker ga boste zapirali s stroški po nabavni vrednosti, v B pa ste knjižili po prodajni vrednosti) pa tudi državi boste tako odrinili več DDV-ja kot ji pripada.

LP

polonca - 25.01.2005 - 18:25

Ne razumem razlage Matjaža K, vendar se oglašam, ker imam podoben primer sama. Malico za delavce nam dostavljajo iz gostinskega obrata. DDV obračunan na mesečnem računu ni dovoljeno upoštevati kot vstopni DDV (na pisno vprašanje na DURS sem dobila pisno pojasnilo v začetni fazi ovračunavanja DDV). Jaz celoten znesek knjižim v R4 kot strošek (Npr.4143-Prehrana med delom). Delavci seveda denarnega nadomestila za prehrano ne dobijo, ker fond dovojenega zneska "porabimo" - kupujem tudi brezalkofolne napitke z računom, ki ga prav tako knjižim v R4 - prav tako cel znesek brez odbitka vstopnega DDV. Prosim za komentar

polonca - 26.01.2005 - 06:54

Ups, ja zdaj razumem - s. p.,vi ste gostinec. Ampak mislim, da moje kjub temu drži! Lp Polonca