Naslov teme: Davčne št. v primeru ko je ID za DDV
1053 24.01.2005 - 19:29h / Ostalo / Avtor: alana / 61 / 0
Navajanje identifikacijske številke za DDV na izdanih računih
Pojasnilo DURS, 42601-29/2005, 17. 1. 2005
V zvezi z vprašanjem glede navajanja identifikacijske številke za DDV in davčne številke na izdanih računih v nadaljevanju pojasnjujemo:
Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV (Uradni list RS, št. 97/04-UPB2 in 114/04) v 34. in 35. členu predpisuje obvezne podatke na računu, ki je izstavljen davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, in drugim osebam.
Po 3. točki prvega odstavka 34. člena ZDDV in 3. točki prvega odstavka 35. člena ZDDV mora davčni zavezanec na izdanem računu navesti identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitev.
Glede identifikacijske številke za DDV je v drugem odstavku 59. člena ZDDV določeno, da je identifikacijska številka za DDV davčna številka s prefiksom SI.
Po določbi 64. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 - ZDS-1, 109/04 - Odl. US, 128/04 - Odl. US in 139/04), v nadaljevanju ZDavP-1, se zavezancu dodeli identifikacijska številka (davčna številka), ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Z zakonom o obdavčenju se lahko določi, da se za posamezno vrsto davka davčni številki dodajo črkovne ali številčne oznake. V tem primeru se za to vrsto davka namesto davčne številke, kakor jo določa prvi odstavek 64. člena, uporablja tako dopolnjena davčna številka. Določbe glede uporabe davčne številke veljajo tudi za takšno dopolnjeno davčno številko.
ZDavP-1 določa v prvem odstavku 66. člena, da mora izdajatelj na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma naročnikom in drugim osebam, navesti svojo davčno številko.
Glede na določbo tretjega odstavka 64. člena ZDavP-1, po kateri določbe glede uporabe davčne številke veljajo tudi za dopolnjeno davčno številko, menimo, da v primerih, ko je na računu navedena ID številka za DDV (ki vključuje davčno številko), ni treba še enkrat pisati davčno številko brez prefiksa.
Pojasnilo DURS, 42601-29/2005, 17. 1. 2005
V zvezi z vprašanjem glede navajanja identifikacijske številke za DDV in davčne številke na izdanih računih v nadaljevanju pojasnjujemo:
Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV (Uradni list RS, št. 97/04-UPB2 in 114/04) v 34. in 35. členu predpisuje obvezne podatke na računu, ki je izstavljen davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, in drugim osebam.
Po 3. točki prvega odstavka 34. člena ZDDV in 3. točki prvega odstavka 35. člena ZDDV mora davčni zavezanec na izdanem računu navesti identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitev.
Glede identifikacijske številke za DDV je v drugem odstavku 59. člena ZDDV določeno, da je identifikacijska številka za DDV davčna številka s prefiksom SI.
Po določbi 64. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 - ZDS-1, 109/04 - Odl. US, 128/04 - Odl. US in 139/04), v nadaljevanju ZDavP-1, se zavezancu dodeli identifikacijska številka (davčna številka), ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Z zakonom o obdavčenju se lahko določi, da se za posamezno vrsto davka davčni številki dodajo črkovne ali številčne oznake. V tem primeru se za to vrsto davka namesto davčne številke, kakor jo določa prvi odstavek 64. člena, uporablja tako dopolnjena davčna številka. Določbe glede uporabe davčne številke veljajo tudi za takšno dopolnjeno davčno številko.
ZDavP-1 določa v prvem odstavku 66. člena, da mora izdajatelj na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma naročnikom in drugim osebam, navesti svojo davčno številko.
Glede na določbo tretjega odstavka 64. člena ZDavP-1, po kateri določbe glede uporabe davčne številke veljajo tudi za dopolnjeno davčno številko, menimo, da v primerih, ko je na računu navedena ID številka za DDV (ki vključuje davčno številko), ni treba še enkrat pisati davčno številko brez prefiksa.
