Matjaž K - 18.02.2005 - 19:50

Tudi meni je bil ta sestavek pozitivno ušeč. Se lepo bere.

MajaMaja - 19.02.2005 - 10:56

In končno so napisali tudi, da si poslovodja, lastnik podjetja, ki je v podjetju tudi redno zaposlen, obračunava plačo tako kot vsem ostalim in javlja na REK-1. Konec s tistimi bedarijami, da bi si moral obračunavati prispevke kot s.p.ji in da si ne bi smel izplačevati plače. Preletela sem samo en odstavek tega sestavka, če se motim, me prosim popravite.

Matjaž K - 19.02.2005 - 11:19

Slabo ste brali.

Nima plače.

Prispevke plačuje na osnovi 40 in zato oddaja obračun prispevkov za ...
z dohodnino pa je obdavčen od svoje plačilo po pogodbi o poslovodenju (za ta del odaja REK1) -> tukaj je v primerjavi z direktorjem, ki je v "pravem" DR na slabšem, ker se mu bruto zneske plačila pri izračunu davčne osnove ne zmanjšuje za obračunane prispevke (ker se ti ne obračunavajo od plačila temveč od zavarovalne osnove). Malo pomislite, kako bo to odigralo v dohodninski napovedi!!

MajaMaja - 19.02.2005 - 14:20

Dobesedni prepis iz strani 170 (4-5/05):
"Če so družbeniki - poslovodje - v delovnem razmerju ter so tudi v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje vključeni na tej podlagi, torej na zavarovalni podlagi 01, se njihovi dohodki obdavčujejo tako kot dohodki drugih zaposlenih.
To pomeni, da morajo na podlagi Zakona o minimalni plači prejemati za polni delovni čas najmanj minimalno plačo, od katere se obračunavajo prispevki delodajalca (po stopnji 16,1%), prispevki delojemalca (po stopnji 22,1%), akontacija dohodnine po predpisani lestvici in davek na izplačane plače po predpisani lestvici.
Ob izplačilu plače predložijo DURS obračun dajatev na obrazcu REK-1."

Ker sem v rednem delovnem razmerju, bi torej to moralo veljati. Upala sem, da se bo na podlagi tega pojasnila končno razčistilo, da se tudi lastnik lahko v svoji družbi redno zaposli z zavarovalno osnovo 01. Jaz sem se, referentka mi je na obrazcu 01 sicer prečrtala in napisala 04, vendar to ignoriram, ker nima pristojnosti spreminjati moje prijave. Plačo si izplačujem tako kot vsem ostalim, višjo od zahtevane minimalne za lastnike družb, ker sicer ne bi mogla odplačevati stanovanjskega posojila. To, da se sedaj družbeniki zaposlujejo drug pri drugem in nihče ni zaposlen v svojem podjetju, je že pravi absurd in se Slovenija s svojimi nemogočimi predpisi resnično sramoti. Socialistično miselnost smo uspeli uzakoniti z nemško natančnostjo in tukaj podjetništvo ne more uspeti.

Matjaž K - 19.02.2005 - 15:09

ČE

Če pa niso (ker imajo 40), pa se zadeva obračuna tako, kot sem napisal oz. so napislai v IKS-u.

Prispevki: zavarovalna osnova
Plačilo za delo po pogodbi o poslovodenju: REK1 brez prispevkov, samo akontacija dohodnine

MajaMaja - 19.02.2005 - 19:40

Hvala za trud, Matjaž. Na vsak način sem hotela imeti navadno plačo, sedaj pa sem se samo na podlagi tvojega vztrajanja malo poigrala v Excelu. Tako bo strošek podjetja sedaj za 30.000 nižji, jaz pa bom na svoj račun dobila skoraj 80.000 sit več. Sicer me malo skrbi, kako bo z upokojenci in zdravstvom, a tisti, ki so na vsak način vztrajali, da se ne morem zavarovati po osnovi 01, ampak samo 04 zagotovo že vedo, kaj delajo. Živel kapitalizem!

pog.o zaposlitvi pog.o poslovodenju
bruto 500.000,00 500.000,00
prispevki delojem. 110.500,00

dohodnina 101.137,46 163.867,00
NETO plača 258.362,54 336.133,00

prispevki delodajalca 80.500,00 60.937,94 (za samozaposlene)
strošek podjetja 587.160,00 560.937,94

MajaMaja - 19.02.2005 - 19:46

je tale vaš program tole malo čudno zmetal skupaj, zato sem nalepila še vsak obračun posebej:

pog.o zaposlitvi , bruto 500.000,00
prispevki delojem. 110.500,00
dohodnina 101.137,46
NETO plača 258.362,54
prispevki delodajalca 80.500,00
strošek podjetja 587.160,00

pog. o poslovod. bruto 500.000,00
prispevki delojem. 0,00
dohodnina 163.867,00
NETO izplačilo 336.133,00
prispevki (samozaposleni) 60.937,94
strošek podjetja 560.937,94

parazol - 19.02.2005 - 21:37

Pozabljate na dejstvo, da imate najnižjo pokojninsko osnovo za obračun prispevkov samo nekaj časa (prvi dve leti), če pa se vam v firmi pokaže dobiček, se vam ta osnova lahko poveča (mislim da je največji faktor 4).

LP

Joži - 19.02.2005 - 21:39

Parazol, lepo prosim, kje so objavljeni ti faktorji?

parazol - 20.02.2005 - 00:43

Se opravičujem, Učim krivo vero. Osnove in podlage je razložil že Matjaž.
En moj s.p. ima faktor 4 (najvišja pokojninska osnova), zato sem prepričana, da direktorje uspešnih firm ne bodo pustili na najnižji pokojninski osnovi, če je ta najnižja za vse. Če nimajo trenutno te možnosti, jo bodo pa sprejeli, samo da bodo pobrali več prispevkov.

lp

Matjaž K - 19.02.2005 - 22:03

Dobiček nima direktne povezave.
Merodajna je dohodninska napoved (-> 3. člen Pravilnika ...)

Za uvrščanje v zavarovalno osnovo namreč velja:

Pravilnik o določanju zavarovalnih osnov in postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove
(Ur.l. RS, št. 45/2000, 19/2002, 112/2002 Skl.US: U-I-307/98-38)


Pravilnik o določanju zavarovalnih osnov in postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove, stran 6273.


Na podlagi osmega odstavka 209. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00 in 109/01) izdaja minister za finance v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve

P R A V I L N I K
o določanju zavarovalnih osnov in postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove

1. člen

Ta pravilnik podrobneje določa zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in postopek za razvrščanje v zavarovalne osnove za zavarovance iz 15. in 16. člena (samozaposleni in kmetje) zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 – v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(1) Uvrstitev v zavarovalno osnovo se za zavarovance iz 15. člena zakona (samozaposleni) določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: odmerna odločba) oziroma zadnjega obračuna davka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: obračun davka) in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša davek iz dejavnosti.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uvrstitev v zavarovalno osnovo za zavarovance, katerim se osnova za davek od dohodkov iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, določi na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine oziroma tudi podatka o znesku prispevkov, plačanih s strani države, in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine.

(3) Ne glede na prvi odstavek se uvrstitev v zavarovalno osnovo za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena zakona (poslovodne osebe in družbeniki) določi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine.

(4) Zavarovalna osnova zavarovanca iz prvega odstavka se določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odmerne odločbe oziroma obračuna davka brez upoštevanja obračunanih obveznih prispevkov za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: prispevki) ter brez znižanj davčne osnove oziroma brez olajšav in brez povečanj davčne osnove, razen razlike v obrestih, v skladu z zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 - pop., 1/95 - odl. US, 2/95 - odl. US, 7/95, 14/96 - odl. US, 18/96, 44/96, 68/96 - odl. US, 82/97 - odl. US, 87/97, 36/99 - odl. US).

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovalna osnova zavarovanca iz drugega in tretjega odstavka določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja prispevkov ter brez znižanj oziroma olajšav v skladu z zakonom o dohodnini.

3. člen

(1) Uvrstitev v zavarovalno osnovo se za zavarovance iz 16. člena zakona (kmetje) določi na podlagi zadnje odločbe o odmeri davka od dohodka iz kmetijstva, obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine, odmerne odločbe, obračuna davka, odločbe o odmeri dohodnine in podatka o znesku prispevkov, plačanih s strani države, in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri davka iz kmetijstva oziroma obvestilo o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine.

(2) Zavarovalna osnova zavarovanca iz prejšnjega odstavka se določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri davka iz kmetijstva, obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine, odmerne odločbe, obračuna davka oziroma odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja prispevkov ter brez znižanj davčne osnove oziroma brez olajšav in brez povečanj davčne osnove, razen razlike v obrestih, v skladu z zakonom o dohodnini.


4. člen

(1) Doseženi dobiček iz četrtega odstavka 2. člena se na podlagi odmerne odločbe določi tako, da se znesku davčne osnove I iz odmerne odločbe prišteje znesek prispevkov in znesek povečanja davčne osnove iz naslova razlike v obrestih.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v primeru, ko je vsota davčne osnove I iz odmerne odločbe in povečanja davčne osnove iz naslova razlike v obrestih manjša ali enaka 0, doseženi dobiček zavarovanca enak znesku prispevkov.
(3) Ne glede na prvi odstavek se za zavarovanca, ki je začel z opravljanjem dejavnosti in mu davčni organ še ni izdal odmerne odločbe, šteje, da znaša doseženi dobiček zavarovanca 0.
(4) Ne glede na prvi odstavek se doseženi dobiček, ugotovljen na podlagi odmerne odločbe, ki se ne nanaša na celotno davčno leto, določi tako, da se doseženi dobiček, ugotovljen v skladu s prvim odstavkom tega člena, preračuna na letno raven. Preračun se opravi na naslednji način:

Dl = (Dn/n) x 12
Dl – doseženi dobiček, preračunan na letno raven
Dn – doseženi dobiček, določen na podlagi odmerne odločbe
n – število mesecev, na katerega se nanaša doseženi dobiček

(5) Pri določanju števila mesecev, na katere se nanaša dobiček (n) iz določila prejšnjega odstavka, se upošteva število dni v začetnem mesecu, na katero se nanaša odmerna odločba, odvisno od tega ali se odločba nanaša na manj kot 15 dni oziroma več kot 15 dni začetnega meseca. V primeru, da se nanaša na več kot 15 dni se začetni mesec šteje, v nasprotnem primeru pa ne.

5. člen

Doseženi dobiček iz četrtega odstavka 2. člena se na podlagi obračuna davka določi na podlagi smiselne uporabe določb 4. člena.

6. člen

(1) Doseženi dobiček iz petega odstavka 2. člena se za zavarovanca iz drugega odstavka 2. člena na podlagi odločbe o odmeri dohodnine določi tako, da se od bruto prejemka odštejejo normirani stroški oziroma dejanski stroški, če jih je zavarovanec uveljavljal in so bili v odločbi o odmeri dohodnine upoštevani.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za zavarovanca iz drugega odstavka 2. člena, kateremu plačuje prispevke država, doseženi dobiček določi tako, da se od bruto prejemka odštejejo normirani stroški oziroma dejanski stroški, če jih je uveljavljal in so bili v odločbi o odmeri dohodnine upoštevani, ter prištejejo prispevki, plačani s strani države.
(3) Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 4. člena se smiselno uporabljajo tudi pri določitvi doseženega dobička iz petega odstavka 2. člena za zavarovanca iz drugega odstavka 2. člena.

7. člen

(1) Doseženi dobiček iz petega odstavka 2. člena je za zavarovanca iz tretjega odstavka 2. člena iz odločbe o odmeri dohodnine izhajajoč bruto dohodek, katerega je zavarovanec dosegel kot poslovodni delavec oziroma družbenik, zmanjšan za priznane stroške.
(2) Določba tretjega odstavka 4. člena se smiselno uporablja tudi pri določitvi doseženega dobička iz petega odstavka 2. člena za zavarovanca iz tretjega odstavka 2. člena.

8. člen

(1) Doseženi dobiček iz drugega odstavka 3. člena je katastrski dohodek kmečkega gospodarstva brez znižanj in olajšav, ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri davka od dohodka iz kmetijstva, oziroma ugotovljen kot seštevek katastrskega dohodka vseh članov kmečkega gospodarstva na podlagi obvestil o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine, povečan za prispevke, plačane s strani države.
(2) Določba tretjega odstavka 4. člena se smiselno uporablja tudi pri določitvi doseženega dobička iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek se v primeru, da člani kmečkega gospodarstva opravljajo tudi kmetijsko dejavnost, ki ni obdavčena po katastrskem dohodku, za doseženi dobiček iz drugega odstavka 3. člena šteje tudi drugi dohodek iz kmetijske dejavnosti članov kmečkega gospodarstva, povečan za prispevke, plačane s strani države, ki se za potrebe ugotavljanja zavarovalne osnove prišteje h katastrskemu dohodku kmečkega gospodarstva, ugotovljenem v skladu s prvim odstavkom.
(4) Drugi dohodek zavarovanca iz prejšnjega odstavka se ugotovi na podlagi smiselne uporabe določb 2., 4., 5. in 6. člena.
(5) Ne glede na prvi in tretji odstavek je doseženi dobiček iz drugega odstavka 3. člena v primeru, ko sta vključena v zavarovanje po 16. členu oziroma šesti alinei prvega odstavka 34. člena zakona dva ali več članov kmečkega gospodarstva, sorazmerni del doseženega dobička kmečkega gospodarstva, ugotovljenega na način kot je določeno v prvem do četrtem odstavku, ki odpade na posameznega zavarovanca.

9. člen

(1) Na podlagi doseženega dobička, določenega v skladu z 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. členom, se zavarovalna osnova določi glede na povprečno oziroma minimalno plačo v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša odmerna odločba, obračun davka, odločba o odmeri dohodnine, odločba o odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva oziroma obvestilo o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine, in sicer:


če znaša doseženi dobiček % znaša zavarovalna osnova minimalne letne plače najmanj % minimalne plače(v nadaljnjem besedilu: MPL) (v nadaljnjem besedilu: MP), oziroma povprečne letne najnižje pokojninske osnove plače v RS iz 48. člena zakona(v nadaljnjem besedilu: PP) (v nadaljnjem besedilu: PON) oziroma najvišje pokojninske osnove iz 49. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: POV)nad do 100% MPL 100% MP100%MPL 100% PP 100% PON100% PP 150% PP 150% PON150% PP 200% PP 200% PON200% PP 250% PP 250% PON250% PP 300% PP 300% PON 300% PP 100% POV



(2) Če povprečna plača v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva oziroma obvestilo o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine, še ni znana, se osnova določi glede na znano povprečno mesečno plača za to leto, preračunano na letno raven.
(3) V primeru, da se dobiček zavarovanca ugotavlja v skladu s tretjim odstavkom 8. člena, se zavarovalna osnova določi glede na povprečno oziroma minimalno plačo v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva oziroma obvestilo o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine in lestvico iz prvega odstavka.
(4) V skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom ugotovljena zavarovalna osnova je neto zavarovalna osnova, razen zavarovalne osnove v višini minimalne plače. Neto zavarovalna osnova se poveča za davke in prispevke po stopnji iz tretjega odstavka 47. člena zakona.
(5) Zavarovalna osnova ne more biti nižja od zneska minimalne plače.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek zavarovalna osnova za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena zakona (poslovodne osebe in družbeniki) ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove.

(7) Za povprečno plačo v Republiki Sloveniji iz prvega, drugega in tretjega odstavka se šteje povprečna plača v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
(8) Za minimalno letno plačo v Republiki Sloveniji iz prvega in tretjega odstavka se šteje vsota minimalnih plač, ki so določene za posamezni mesec leta z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. člen

(1) Uvrstitev v zavarovalno osnovo se določi na podlagi zadnje prejete odmerne odločbe, odločbe o odmeri dohodnine, odločbe o odmeri davka od dohodka iz kmetijstva oziroma obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine za mesec, v katerem je bila odmerna odločba, odločba o odmeri dohodnine, odločba o odmeri davka iz kmetijstva oziroma obvestilo o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine, vročeno.
(2) Uvrstitev v zavarovalno osnovo se določi na podlagi zadnjega obračuna davka za mesec, v katerem je bil obračun davka oddan.

11. člen

Zavarovanec se lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek, ugotovljen v skladu z 9. členom, vendar največ do zneska v višini najvišje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke iz tretjega odstavka 47. člena zakona.

12. člen

Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu in bi plačevanje prispevkov od določene zavarovalne osnove ogrozilo njegovo nadaljnje poslovanje, lahko enkrat v koledarskem letu pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahteva znižanje zavarovalne osnove, vendar največ do zneska najnižje pokojninske osnove iz 48. člena zakona, povečane za davke in prispevke iz tretjega odstavka 47. člena zakona.

13. člen

V zahtevi iz prejšnjega člena mora zavarovanec predložiti podatke, ki dokazujejo spremembo v pričakovanem poslovnem izidu in ogroženost njegovega nadaljnjega poslovanja, in sicer:
– davčni obračun oziroma davčno napoved za preteklo leto,
– enake podatke kot po prvi alinei tudi za obdobje tekočega leta do vložitve zahteve skupaj s primerljivimi podatki za enako obdobje preteklega leta,
– oceno poslovnega izida za tekoče leto oziroma dokazilo o spremembi katastrskega dohodka v tekočem letu,
– zadnjo odmerno odločbo in zadnjo odločbo o odmeri dohodnine,
– zadnji obračun prispevkov, ki ga je potrdil davčni organ,
– dokazila o ogroženosti njegovega nadaljnjega poslovanja zaradi plačevanja prispevkov od določene osnove.

14. člen

(1) O zahtevi iz 12. člena odloči Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z odločbo.
(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posreduje pristojnemu davčnemu organu.

15. člen

(1) Dovoljena znižana zavarovalna osnova se lahko prvič uporabi za mesec, v katerem je bila odločba iz prvega odstavka 14. člena, s katero je ugodeno zahtevi za znižanje zavarovalne osnove, vročena.
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka je v veljavi do izdaje nove odmerne odločbe, novega davčnega obračuna, nove odločbe o odmeri dohodnine, nove odločbe o odmeri davka iz kmetijstva, novega obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine oziroma novega obračuna prispevkov, s katerim se je zavarovanec odločil za zvišanje zavarovalne osnove.

16. člen

Če davčni organ v skladu z zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odl. US, 82/98, 91/98 in 108/99) ugotovi, da davčna obveznost na podlagi odmerne odločbe, obračuna davka, odločbe o odmeri dohodnine, odločbe o odmeri davka iz kmetijstva oziroma obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine ni pravilna in ima za posledico spremembe postavk, ki vplivajo na višino doseženega dobička zavarovanca, kateri je podlaga za določanje zavarovalne osnove po tem pravilniku, se za obdobje pred izdajo odločbe, zavarovalna osnova ne spremeni.

17. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Št. 193-1/2000

Ljubljana, dne 12. maja 2000.

Minister
za finance
Mitja Gaspari l. r.
Soglašam!
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
mag. Anton Rop l. r.

Matjaž K - 19.02.2005 - 22:14

Aha, tabelo iz 9. člena je "pokvekalo".

V glavne: tabela se lahko najde na

http://zakonodaja.gov.si/

pod Registri
Register predpisov RS - kazalo
X. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO -> 6. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

pod zap. 135 Pravilnik o določanju zavarovalnih osnov in postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove

Neja - 20.02.2005 - 20:12

Kapo dol!

parazol - 20.02.2005 - 00:15

Matjaž, hvala lepa

Lepo nedelj želim
lp