Joži - 20.02.2005 - 12:08

Ja, jaz delam tako. Imam podobne primere, kot vi, ker je moj s.p. izračunal, da je provizija za manjše zneske na pošti nižja kot na banki in gre zato plačat dve vrsti prispevkov za socialno varnost na pošto, dve vrsti pa plača preko TRR. Prišpara cca. 100 Sit na mesec in porabi dodatne 1/2 ure. Ampak kot pravijo: kam na kamen palača.
Lepo nedeljo kljub delu želim vsem, ki tudi danes ne mirujete.

Matjaž K - 20.02.2005 - 12:54

Pravilno.

S tem da če imate knjigovodstvo organizirano po dnevnikih (npr. izdani računi, prejeti računi, TRR) tako ravnanje zahteva uvedbo novega dnevnika (ko knjižite prejet račun ne morete na isti temeljnici opraviti (do)knjižbe plačila na podlagi položnice, ki se je izvedlo npr. 14 dni kasneje).

Da se ne pogovarjamo o urejenosti knjižb pretkov po časovnem zaporednju v skupini 92 (tukaj sta dve možnosti - za vsaki pretko uvesti analitični podkonto ali pa programerje sfehtati, da dodajo filter izpisa po zapadlosti - v primeur pretokov je zapodlaost enaka dnevu izvedbe pretoka).

LP

Saja - 20.02.2005 - 13:14

Ja, prav v to smer sem razmišljala. Da se uvede še nekakšna knjiga imenovana napr. gotovinska plačila računov, s čimer bi zagotovila ustrezno časovno zaporedje pretokov.

Matjaž K - 20.02.2005 - 13:19

Točno tako.

Jaz pač takojšnja plačila PrRač zaknjižim že v dnevniku prejeti računi, za položnice pa imam svoj dnevnik imenovan "kansejša plačila z gotovino".

(da s ene pogovarjamo, ko nekaj plačajo z osebnega TRR - še en dnevnik).

Pepelka - 20.02.2005 - 13:15

Ekonomika za Joži: če s.p. prišpara (beri: oportunitetni stroški)oziroma zasluži v pol ure 100 SIT , mu znese v 176 urah mesečno 35.200 SIT?????

Neja - 20.02.2005 - 13:35

Odvisno kako na stvar gledaš. Koliko ceniš svoj fraj cajt, pa tudi to koliko bi lahko v tem času ko stojiš v vrsti na banki ali pošti zaslužil, če bi delal to za kar si registriran.

srna - 20.02.2005 - 13:16

Jaz knjižim takšna plačila preko R2-blagajna, v programu imam avtomatsko nastavljen konto 920 in lepo zapiram obveznosti po datumih plačila.

Matjaž K - 20.02.2005 - 13:20

Meni se ne zdi smiselno imeti blagajno, če pa se ne denar prehodno ne dviguje iz TRR.

Kaj potem knjižite:

100/920
in
220/100?

Če da, si delate dvojno delo.

srna - 20.02.2005 - 14:13

Saj ne vodim blagajne, samo programsko imam tako rešeno, ko dam R2 mi odpre "blagajno" potem pa odprem dobavitelja na 220 poiščem račun in mi ga poknjiži 220/920. Te gotovisko plačane položnice imam ločeno oštevilčeno in odloženo, na dnevniku se pa lepo vidi oznaka in datum knjiženja.
Seveda je to za primere, ko so plačani računi z gotovino, ki so sicer knjiženi kot negotovinski 4../220.
Za račune ko pa vem, da so bili gotovinsko plačani takoj, pa takoj knjižim preko 920.

Matjaž K - 20.02.2005 - 14:36

Že, ampak to pomeni, da ima položnica svojo lastno temeljnico.

Stvar okusa pa je, če je knjižena v dnevnik prejeti računi ali pa v poseben dnevnik "položnice".

LP in samo da zadeva štima. To, kako telovadijo z gotovino pa se bo že stranka sama zagovarjala.