Matjaž K - 21.02.2005 - 17:18

Če je članek napisal odvisno (npr. na njihovem PC-ju, v njihovih prostorih, rekli so mu - delaš vsak dan od 8 do 16, dokler članka ne dokončaš) gre za odvisno razmerje in ne moremo govoriti o dejavnosti.

V zvezi odvisno in neodvisno in DDV-jem si preberite naslednje Pojansilo:

Obračunavanje DDV in dohodki iz zaposlitve po novem Zakonu o dohodnini
Pojasnilo DURS, št. 42601-2/2005, 26. 1. 2005

S 1. 1. 2005 so se v celoti začele uporabljati določbe novega Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04), ki so prinesle spremembe pri obdavčevanju nekaterih dohodkov, in po našem mnenju, tudi spremembe pri identifikaciji za namene DDV.

V zvezi z navedenim smo dne 28. 12. 2004 Ministrstvu za finance posredovali mnenje glede obravnavanja navedene problematike in predlog za dopolnitev predpisov o DDV, kjer je treba izrecno navesti, da se upoštevajo določbe Zakona o dohodnini. Do spremembe predpisov oziroma pridobitve stališča Ministrstva za finance vam pošiljamo naslednje pojasnilo: V skladu s 13. členom Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 97/04 - UPB2 in 114/04), v nadaljevanju: ZDDV, je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katerokoli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko ali storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko ali poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

Glede opredeljevanja, kdaj opravljanje dejavnosti velja za neodvisno (samostojno), je Ministrstvo za finance dne 21. 1. 2004 Davčni upravi RS predložilo kriterije. V dopisu Ministrstva za finance je bilo tudi navedeno, da je pri presoji, ali je to neodvisno (samostojno) opravljanje dejavnosti, treba izhajati iz navedenih kriterijev, pri tem pa ministrstvo poudarja, da navedeni kriteriji niso izključni, ampak je treba vsako storitev oziroma opravljanje dejavnosti presojati na podlagi dejstev in okoliščin posameznega primera.

Na podlagi teh kriterijev in ob upoštevanju še drugih okoliščin se je davčni organ - tako kakor pri vsaki odločitvi - tudi pri odločitvi o samostojnosti opravljanja dejavnosti oprl na dejstva in okoliščine, ki jih je ugotovil v postopku nadzora.

Nadalje je bilo v dopisu Ministrstva za finance z dne 21. 1. 2004 navedeno, da se v skladu s 4(4) členom šeste direktive z uporabo besede "neodvisno" iz obdavčenja z DDV izključujejo zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca, to pa pomeni, da slovenska zakonodaja sledi uporabi šeste direktive glede zavezanosti za DDV.

Glede na to, da z uveljavitvijo novega Zakona o dohodnini slovenska davčna zakonodaja sledi šesti direktivi, menimo, da je Zakon o dohodnini treba upoštevati tudi pri izvajanju 13. člena ZDDV. Zakon o dohodnini je uzakonil prej navedene kriterije, hkrati pa je nekatere vrste dohodkov uvrstil med dohodke iz zaposlitve, torej med dohodke iz odvisnega razmerja.

Od 1. 1. 2005 dalje tako tudi Zakon o dohodnini uvaja pojma "odvisno" in "neodvisno" razmerje pri opravljanju dela in storitev (pri opravljanju dejavnosti) in pojem "dohodek iz zaposlitve". Opredelitev odvisnosti oziroma neodvisnosti opravljanja dejavnosti po Zakonu o dohodnini se tako upošteva tudi pri izvajanju 13. člena ZDDV.

V 45. členu ZDDV je določeno, da davčni zavezanec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže - oziroma ni verjetno, da bo presegel - 5.000.000 tolarjev obdavčljivega prometa in nima odločbe o zavezanosti za DDV iz tretjega odstavka tega člena, ne sme obračunavati DDV, na izdanih računih ne sme izkazovati DDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona in mu za potrebe tega zakona ni treba voditi knjigovodstva v skladu s 56. členom tega zakona.

Po prvem odstavku 183. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 17/04 do 122/04), v nadaljevanju: pravilnik, davčnemu zavezancu, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev oziroma v zadnjem koledarskem letu ne presega prometa v višini, določeni v prvem in drugem odstavku 45. člena ZDDV, na zahtevo davčnega zavezanca preneha identifikacija za namene DDV.

Prvi odstavek 58. člena ZDDV določa, da mora davčni zavezanec davčnemu organu prijaviti začetek opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in prenehanje opravljanja dejavnosti.

Glede na določbo 58. člena ZDDV osebi, ki preneha opravljati dejavnost, preneha tudi identifikacija za namene DDV. O tem mora davčni organ izdati odločbo. Po določbi petega odstavka 183. člena Pravilnika lahko davčni organ tudi po uradni dolžnosti odloči o prenehanju identifikacije za namene DDV, če davčni zavezanec preneha opravljati dejavnost in o tem ne obvesti davčnega organa po prvem odstavku 58. člena ZDDV.

Po predpisih o DDV osebi, ki po 1. 1. 2005 prejema le dohodke iz zaposlitve, opredeljene po Zakonu o dohodnini, torej preneha identifikacija za namene DDV. Oseba, ki po 1. 1. 2005 še opravlja neodvisno dejavnost po ZDDV, pa ostane identificirana za namene DDV, če je v zadnjih 12 mesecih presegla 5.000.000 tolarjev obdavčljivega prometa.

To pomeni, da mora biti identificirana za namene DDV, dokler njen promet presega navedeni limit, upoštevajoč obdobje zadnjih 12 mesecev.