Naslov teme: delo prokurista
2365 28.02.2005 - 12:04h / Drugi davki in takse / Avtor: sova / 98 / 0
objavljeno 24.2.05 22:30, št. 39/2005, Finance, tanja Urbanija, Svetovalka
EOS BDO
Spoštovani kolegi, ste videli to. Mi prokuristu, ki je obenem direktor ničesar ne izplačujemo, plačuje ga naša ustanoviteljica, saj veste Cost center in od tam jim denar za to. sedaj pa vidim, da je po 01.01.05 to drugače rešeno. KAKŠNO POGODBO MORAMO Z NJIM SKLENITI ZA TA ČAS KI GA PORABI PRI NAS. Posim za pomoč, saj verjamem, da nas je takih kar nekaj.
Za informacijo tistim, ki tega niso vedeli pa dodajam sestavek iz petkovih Financ. Za pomoč hvala.
Po novem zakonu o dohodnini (ZDoh-1) se dohodki, ki jih posamezniki fizične osebe prejmejo na podlagi delovnega razmerja od svojega delodajalca, vštevajo med dohodke iz zaposlitve. Novi zakon v primerjavi s starim nekoliko spreminja pojmovanje in razvrščanje nekaterih dohodkov. Tako se dohodki, ki jih posamezniki na podlagi pogodbe o zaposlitvi prejmejo po 1. januarju 2005, ne štejejo več za osebne prejemke, ampak dohodke iz delovnega razmerja, ki se vštevajo v dohodek iz zaposlitve. Zakon vpeljuje tudi pojem glavnega delodajalca in delodajalca, ki ni glavni.
Opravljanje dela direktorjev je tudi zaposlitev
Novi zakon je pri presojanju posameznih dohodkov v okviru dohodkov iz zaposlitve postregel tudi z nekaterimi novostmi. Tako se za davčne namene za zaposlitev šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitve, ne glede na to, ali gre za fizično ali intelektualno delo. Po novem se za zaposlitev šteje tudi opravljanje dela direktorjev in prokuristov ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja ali izvolitve v državni ali drug organ. Tako se opravljanje dela direktorjev in prokuristov šteje kot zaposlitev osebe, ki to delo opravlja, izplačani dohodek pa se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja oziroma kot plača posameznika. Če pogodba o zaposlitvi morda ni sklenjena, to ne vpliva na obdavčitev dela direktorja in opredelitev dohodka kot dohodek iz delovnega razmerja. ZDoh-1 namreč dohodke, ki jih prejmejo posamezniki, presoja na podlagi ekonomske vsebine, pravna podlaga za pridobitev dohodka pa ne vpliva na obdavčitev. Torej, če posameznik, ki opravlja delo direktorja v neki družbi, z njo nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, to ne vpliva na obdavčitev dohodka, dohodek pa se po novem opredeli kot dohodek iz delovnega razmerja.
Kaj se všteva med dohodke iz delovnega razmerja
Med dohodke iz delovnega razmerja se po 25. členu ZDoh-1 vštevajo zlasti plača, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnina, solidarnostna pomoč, povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete, vsako izplačilo delodajalca, ki je povezano z razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi, dohodek na podlagi udeležbe pri dobičku, dohodki, prejeti za vodenje družbe, dohodki iz avtorskega dela, ki je ustvarjeno iz delovnega razmerja, in podobno.
Glavni delodajalec in tisti, ki to ni
Glede na predstavljeno opredelitev pojma zaposlitve (za davčne namene), ki jo ZDoh-1 vpeljuje v 23. členu, se bo v praksi zgodilo, da bo fizična oseba hkrati v delovnem razmerju pri več delodajalcih, denimo v neki družbi bo zaposlena (s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) in opravljala delo sekretarja družbe, hkrati pa bo v hčerinski družbi član uprave te družbe. Ker se po 23. členu ZDoh-1 opravljanje funkcije člana uprave šteje kot zaposlitev, se tudi dohodek, ki ga prejme ta oseba od hčerinske družbe, za davčne namene opredeli kot dohodek iz delovnega razmerja, kar vpliva na obdavčitev takega dohodka. Postavlja se vprašanje, kako naj delodajalec v takem ali podobnih primerih pravilno obračuna akontacijo dohodnine iz dohodka iz delovnega razmerja, saj najverjetneje ne bo mogel pridobiti vseh, za pravilen izračun potrebnih podatkov.
ZDoh-1 ponuja dokaj elegantno rešitev. Vpeljuje namreč pojem glavnega delodajalca in delodajalca, ki ni glavni. Obračun akontacije dohodnine pri dohodku iz zaposlitve je tako odvisen zlasti od tega merila. Po ZDoh-1 je glavni delodajalec tisti, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Pretežni del pri dohodku iz delovnega razmerja v zakonu ni nikjer posebej opredeljen. Menimo, da se pri dveh delodajalcih kot pretežni oziroma glavni delodajalec za davčne namene opredeli tisti, pri katerem posameznik dosega višji bruto dohodek. Če je delodajalcev več, ocenjujemo, da je treba ugotoviti, pri katerem je doseženi bruto dohodek najvišji. Vprašanja, če je prejeti bruto dohodek pri dveh ali več delodajalcih enak, zakon posebej ne rešuje.
Ugotavljanje davčne osnove
Davčna osnova za obračun dohodnine je po 29. členu ZDoh-1 dohodek iz delovnega razmerja, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delodajalec. V davčno osnovo se po 31. členu ZDoh-1 ne vštevajo premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (če so izplačane v ustrezni višini), ki jih za račun zaposlenega plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta iz Slovenije ali EU, ki je vpisan v poseben register, obvezni prispevki za socialno varnost, povračila stroškov v zvezi z delom do višine, določene z uredbo (dnevnice, kilometrine, stroški prevoza), jubilejne nagrade do višine, določene z uredbo, vrednost dodeljenih uniform, plačila vajencem do višine, določene z uredbo, odpravnina (le do določene višine in samo v nekaterih primerih) in še nekatere druge oblike dohodkov.
EOS BDO
Spoštovani kolegi, ste videli to. Mi prokuristu, ki je obenem direktor ničesar ne izplačujemo, plačuje ga naša ustanoviteljica, saj veste Cost center in od tam jim denar za to. sedaj pa vidim, da je po 01.01.05 to drugače rešeno. KAKŠNO POGODBO MORAMO Z NJIM SKLENITI ZA TA ČAS KI GA PORABI PRI NAS. Posim za pomoč, saj verjamem, da nas je takih kar nekaj.
Za informacijo tistim, ki tega niso vedeli pa dodajam sestavek iz petkovih Financ. Za pomoč hvala.
Po novem zakonu o dohodnini (ZDoh-1) se dohodki, ki jih posamezniki fizične osebe prejmejo na podlagi delovnega razmerja od svojega delodajalca, vštevajo med dohodke iz zaposlitve. Novi zakon v primerjavi s starim nekoliko spreminja pojmovanje in razvrščanje nekaterih dohodkov. Tako se dohodki, ki jih posamezniki na podlagi pogodbe o zaposlitvi prejmejo po 1. januarju 2005, ne štejejo več za osebne prejemke, ampak dohodke iz delovnega razmerja, ki se vštevajo v dohodek iz zaposlitve. Zakon vpeljuje tudi pojem glavnega delodajalca in delodajalca, ki ni glavni.
Opravljanje dela direktorjev je tudi zaposlitev
Novi zakon je pri presojanju posameznih dohodkov v okviru dohodkov iz zaposlitve postregel tudi z nekaterimi novostmi. Tako se za davčne namene za zaposlitev šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitve, ne glede na to, ali gre za fizično ali intelektualno delo. Po novem se za zaposlitev šteje tudi opravljanje dela direktorjev in prokuristov ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja ali izvolitve v državni ali drug organ. Tako se opravljanje dela direktorjev in prokuristov šteje kot zaposlitev osebe, ki to delo opravlja, izplačani dohodek pa se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja oziroma kot plača posameznika. Če pogodba o zaposlitvi morda ni sklenjena, to ne vpliva na obdavčitev dela direktorja in opredelitev dohodka kot dohodek iz delovnega razmerja. ZDoh-1 namreč dohodke, ki jih prejmejo posamezniki, presoja na podlagi ekonomske vsebine, pravna podlaga za pridobitev dohodka pa ne vpliva na obdavčitev. Torej, če posameznik, ki opravlja delo direktorja v neki družbi, z njo nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, to ne vpliva na obdavčitev dohodka, dohodek pa se po novem opredeli kot dohodek iz delovnega razmerja.
Kaj se všteva med dohodke iz delovnega razmerja
Med dohodke iz delovnega razmerja se po 25. členu ZDoh-1 vštevajo zlasti plača, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnina, solidarnostna pomoč, povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete, vsako izplačilo delodajalca, ki je povezano z razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi, dohodek na podlagi udeležbe pri dobičku, dohodki, prejeti za vodenje družbe, dohodki iz avtorskega dela, ki je ustvarjeno iz delovnega razmerja, in podobno.
Glavni delodajalec in tisti, ki to ni
Glede na predstavljeno opredelitev pojma zaposlitve (za davčne namene), ki jo ZDoh-1 vpeljuje v 23. členu, se bo v praksi zgodilo, da bo fizična oseba hkrati v delovnem razmerju pri več delodajalcih, denimo v neki družbi bo zaposlena (s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) in opravljala delo sekretarja družbe, hkrati pa bo v hčerinski družbi član uprave te družbe. Ker se po 23. členu ZDoh-1 opravljanje funkcije člana uprave šteje kot zaposlitev, se tudi dohodek, ki ga prejme ta oseba od hčerinske družbe, za davčne namene opredeli kot dohodek iz delovnega razmerja, kar vpliva na obdavčitev takega dohodka. Postavlja se vprašanje, kako naj delodajalec v takem ali podobnih primerih pravilno obračuna akontacijo dohodnine iz dohodka iz delovnega razmerja, saj najverjetneje ne bo mogel pridobiti vseh, za pravilen izračun potrebnih podatkov.
ZDoh-1 ponuja dokaj elegantno rešitev. Vpeljuje namreč pojem glavnega delodajalca in delodajalca, ki ni glavni. Obračun akontacije dohodnine pri dohodku iz zaposlitve je tako odvisen zlasti od tega merila. Po ZDoh-1 je glavni delodajalec tisti, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Pretežni del pri dohodku iz delovnega razmerja v zakonu ni nikjer posebej opredeljen. Menimo, da se pri dveh delodajalcih kot pretežni oziroma glavni delodajalec za davčne namene opredeli tisti, pri katerem posameznik dosega višji bruto dohodek. Če je delodajalcev več, ocenjujemo, da je treba ugotoviti, pri katerem je doseženi bruto dohodek najvišji. Vprašanja, če je prejeti bruto dohodek pri dveh ali več delodajalcih enak, zakon posebej ne rešuje.
Ugotavljanje davčne osnove
Davčna osnova za obračun dohodnine je po 29. členu ZDoh-1 dohodek iz delovnega razmerja, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih predpisov plačevati delodajalec. V davčno osnovo se po 31. členu ZDoh-1 ne vštevajo premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (če so izplačane v ustrezni višini), ki jih za račun zaposlenega plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta iz Slovenije ali EU, ki je vpisan v poseben register, obvezni prispevki za socialno varnost, povračila stroškov v zvezi z delom do višine, določene z uredbo (dnevnice, kilometrine, stroški prevoza), jubilejne nagrade do višine, določene z uredbo, vrednost dodeljenih uniform, plačila vajencem do višine, določene z uredbo, odpravnina (le do določene višine in samo v nekaterih primerih) in še nekatere druge oblike dohodkov.
