AP - 11.04.2001 - 18:08

Prodajna cena ne sme pod nabavno. Ali drugače - tudi če stranki podarite zadevo, od katere ste upoštevali vstopni DDV, mora država dobiti nazaj vsaj ta davek. Logično.

Paula - 11.04.2001 - 18:30

Lepo vas prosim! Le kako vam je lahko to logično???

Gospodarske družbe že po zakonu opravljajo dejavnost z namenom pridobivanja dobička in edino, kar je tukaj logično je to, da četudi kdaj kdo kaj proda pod nabavno ceno, pač na drugi strani zaračuna toliko več, da je končni rezultat dobiček. Prodaja pod nabavno ceno ali tudi podaritev je lahko povsem poslovna poteza, s katero si gosp. družba ustvarja prihodke, ne pa neposlovna raba. Povsem nelogično je, da takšne poslovne poteze davkarija še dodatno obdavčuje!

Pričakujem še kakšno mnenje.

LP

sanluk - 11.04.2001 - 20:55

Na podlagi notranjih aktov družbe in ugotavljanja nekurantnega blaga znižamo cene blaga. Odvisno od vrste blaga tudi pod nabavno.
NPR razpodraja tekstila, obutev ......
lp

STARI POŠTAR - 11.04.2001 - 21:08

STARI POŠTAR spoštujem vsakega, ki ima svoje mnenje in ga tudi izpostavi javno. Toda, kdor se pri tem sklicuje na logiko, mora tudi o logiki nekaj vedeti. Po Leksikonu CZ (1973, stran 540) pa je logika znanost, ki proučuje pogoje, pri katerih iz enih stavkov izhajajo drugi, odnose med pojmi v stavkih itd., pri čemer ugotavlja takšna pravila ali zakone, ki so nujen pogoj za pravilno sklepanje. V tej povezavi je logično tisto, kar je v skladu s pravili logike. Torej spoštovani AP, predlagam vam, da pustite logiko in logičnost pri miru, ko govorite o davkih. Pri davkih je ni.

Uvod je bil morda malo dolg, toda naredili ste napako, ker ste posplošili iz napačnega posamičnega primera, ki vam je prišel na misel. To pa mnogokrat delajo tudi brdavsi in nočejo nič slišati, kar jim dopoveduje davkoplačevalec (v teku pregleda, kot odgovor na zapisnik ali v pritožbi na odločbo).
Vaša trditev o tem, da država mora dobiti odbiti vstopni DDV nazaj ne drži iz preprostega razloga, ker se vsako vračanje DDV-ja enkrat ustavi. Zadnji zavezanec za DDV v verigi namreč vedno samo odbije vstopni DDV, potem pa kupljeno blago porabi. Od njega država torej nič ne dobi, ker ne fakturira istega izdelka naprej. Prav tako država ne more dobiti DDV-ja, če zavezanec za DDV proda nekaj pod nabavno vrednostjo. Govorimo namreč o ZAKONU NA DODANO VREDNOST. Če ni dodane vrednosti (in v primeru prodaje pod nabavno vrednostjo je ni), potem od tega posla država ne dobi nič. Potem pa pridete vi in rečete, da to ni logično in bi ji dali vsaj tisto razliko DDV-ja, ki odpade na znižanje pod nabavno vrednostjo. NE. Zakaj ne? Zato, ker si država tega ni izgovorila v zakonu o DDV. Si je pa pustila priprta vrata, da lahko jemlje, če gre za neposlovno uporabo. S tem je zajela DDV od špekulativnih znižanj cen. In nič več. Gotovo vam je znano po kakšnih cenah se prodaja blago v stečajnih podjetjih (po bagatelnih), če ni zainteresiranih kupcev. Podobno je pri raznih razprodajah, pa še bi se našli razlogi za izjemna znižanja cen. To pa niso primeri, ki bi jih lahko šteli za neposlovne.

Vprašanje kot nauk zgodbe: Kam pa bi prišli, če bi brdavsom dovolili, da nam postavljajo cene, po katerih moramo prodajati naše blago in storitve, če ne želimo da smo obdavčeni?

P.S.: Paula ima torej prav.

sanluk - 11.04.2001 - 21:30

Strinjam se !

Ko bom velik
bom STARI POŠTAR

LP

TVD - 12.04.2001 - 20:04

Poanta je v bistvu v tem, da je treba zelo dobro razumeti filozofijo DDV- ja.
DDV davek je davek, ki ga plača končni potrošnik oz. tisti, ki blago uporabi za svoje namene. Mi OBRAČUNAVAMO davek na DODANO VREDNOST in PLAČUJEMO davek za lastno uporabo, če smo končni potrošnik. Gre za to, da smo davčni zavezanci in smo na ta način lahko člen v verigi, ki pelje h končnemu porabniku, ki si davka kot vstopnega ne more odbiti, saj je to njegova lastna poraba. Mi smo dolžni v verigi plačati samo davek na dodano vrednost, to pa predstavlja RVC - našo korist. Kupec pa je tisti, ki nam bo to vse lepo plačal, da bomo mi lahko dali državi.
Ni res, da država ne bo dobila davka, če bomo prodali robo po nabavni ceni ali celo pod nabavno ceno. Država JE dobila plačan davek, takrat, ko smo mi blago kupili in je naš dobavitelj ta davek odvedel državi na osnovi svojih izdanih računov. Mi pa smo to lepo plačali. Davek vedno plača zadnji v verigi in država vedno dobi denar. Kaj se dogaja znotraj verige ni tako pomembno, vedno se odšteva in prišteva in odšteva, obračunava se dodana vrednost in plačuje davek od razlike, zadnji pa plača vse. Plača tisti, ki blago porabi, ne tisti, ki ga proda ali kupi. To je vsa razlika med davkom, ki smo ga plačevali prej in DDV. Če bomo blago prodali po nabavni ceni, ali to pomeni, da končni kupec ne bo plačal davka za to blago? Saj ga bo plačal in država ga bo dobila, če ga ni že prej. Če ni dodane vrednosti to pomeni, da je država že dobila svoje in nova dodana vrednost ni bila ustvarjena.
Za blago, ki ga imamo na skladišču smo že plačali davek. Če ga bomo porabili zase je logično, da moramo sami sebi zaračunati davek, saj bo na ta način blago prišlo do končnega porabnika. Če bomo blago sebi zaračunali po enaki ceni, kot smo ga kupili in si izstavili račun z davkom, zanj ne bomo plačali niti pare davka, saj imamo kontra postavko račun dobavitelja, ki si ga upoštevamo kot vstopni davek. Če pa bomo blago prodali in ga zaračunali dražje, kot smo ga nabavili, pa bomo morali plačati davek samo za razliko, vse skupaj pa bomo itak zaračunali kupcu.
Poglejmo si to s stališča države.
ZGLED:
Nabavimo pri dobavitelju,kjer plačamo davek in prodamo za višjo ceno kupcu.

DOBAVITELJ NAŠ KUPEC OBRAČUN
zaračuna 10 sit -10 sit zaračunamo 20 sit 20-10 sit= 10 sit
država dobi mi plačamo kupec plača nam mi plačamo državi
od dobavitelja dobavitelju

Država je dobila 10 sit od dobavitelja + 10 sit od mene, skupaj 20 sit.
Vse skupaj je plačal moj kupec. Če je končni potrošnik O.K., če ni gre vsa stvar spet od začetka: dobavitelj, kupec.....

DRŽAVA VEDNO DOBI DENAR PA PIKA!!!!!!!!
In to od mojega kupca, ne od mene! Jaz ga plačam samo za tisto, kar sama porabim zase in ne za dejavnost, ki jo opravljam in pa za tisto, kar mi ostane, tu pa smo že pri dobičku itd.itd.
VENDAR PA BI DRŽAVA RADA DOBILA VEČ! Tu se pa zakomplicira. Kajti, če država želi dobiti več, potem najbolj pomembna stvar postane – vstopni davek. Vstopni davek je poligon, kjer se bije bitka za zmago. Če si pogledamo gornji zgled brez vstopnega davka pri dobavitelju, se računica popolnoma spremeni. V tem primeru sem jaz plačala dobavitelju 10 sit + državi 20 sit = 30 sit, dobila pa sem samo 20 sit. Hopla, 10 sit sem na izgubi! In država je v tem primeru dobila več = 30 sit.
Jasno je, da bodo brdavsi zato pregledovali prejete račune bolj z glavo in izdane bolj z očmi. Vedno se bomo z njimi pregovarjali ali nek račun je ali ni vstopni davek. Kar smo zaračunali svojim kupcem, smo tako ali tako morali obračunati davek, saj izjem skorajda ni. Tisti davek, ki ga država želi na vsak način dobiti od nas čim več, pa ni na naših izdanih računih, pač pa na prejetih. Zato je tako pomembna uporaba za poslovni namen. Kajti poslovni namen pomeni neobdavčeno.Pomeni vstopni davek.

Vsem, ki ste zdržali do konca:
prosim za komentar.

TVD

AP - 13.04.2001 - 16:06

Glede na burne reakcije, ne vem, če si sploh upam, a vendarle:

V tvojem komentarju v šesti vrstici, da ne ponavljam, navajam primer

zavezanec Y plača 119 sit dobavitelju, 19 je ddv

dobavitelj odvede 19 sit državi
zavezanec Y pa si teh 19 odbije od svojih davkov

V tem primeru ni država dobila nič.

Zavezanec bo pač nekoč na tistih 100 sit materiala, blaga ustvaril neko dodano vrednost. Če je ne bo, mora ddv vrniti.

Seveda se pa obstaja še ena druga niansa, za katero se mi zdi, zakaj je toliko vroče krvi. In sicer, da spet navedem primer:

Zavezanec A proda 100 jabolk , 99 jih zaračuna 1 pa stranki podari. To jabolko ni neposlovni namen, to bi moralo biti tolmačeno kot količinski popust. Na teh 100 jabolk je dovolj dodane vrednosti, izkupiček je npr. isti, kot če zaračuna vseh 100 jabolk in da na vse 5% popust. Tukaj se verjetno vsi strinjamo.
Kako, pa če je ta ista stranka včeraj kupila 99 jabolk, danes pa kupi samo še eno in ji damo 70% popust. Davkar bo sigurno skočil.

Kaj pa tiste blagajne, kjer je samo "blago", iz dnevnega iztržka davkar ne bo videl če smo eni stranki eno čokolado računali pod nabavno ceno, ali ji celo podarili, ker je nabavila npr. več kot 20000 sit.

Res me zanima v kakšnem kontekstu je bila dana odločba na zapisnik, kako je inšpektor argumentiral stvar.

Lepe praznike!

Paula - 13.04.2001 - 19:58

Inšpektorju ni treba nič argumentirati - dokazno breme je po ZDavP na strani davčnega zaveznanca. Za inšpektorja je bilo dovolj le to, da je prodajna cena nižja od nabavne in uporabil je 5. člen ZDDV.

Ga bomo že povozili! Hvala za vzpodbudo.

LP

bacil - 12.04.2001 - 08:10

o tem problemu sem v tej rubriki pred časom že razpravljal, pa takrat niste imeli časa zame: takrat sem se omejil na trgovsko dejavnost in za konkretnega trgovca, ki je lani prišel kot veter pomemben. Evidentno mnogokrat prodaja blago v akcijskih prodajah po lastno nabavno ceno (pričanje njegovih dobaviteljev), torej je njegov izstopni DDV nižji od vstopnega DDV. To si privošči velikokrat, negativne učinke svojih dejanj pa mu blaži njegova matica iz tuje države, ki se je zavestno odločila, da mu bo prva 3 leta pomagala, da se bo ta trgovec dodobra utrdil na slovenskem.
Kaj torej pomeni tako poslovanje za Slovenijo? Več stvari:
- odliv DDV iz državnega proračuna!
- nelojalna konkurenca napram domačim trgovcem, ki nimajo mame iz tujine!
In to vse zato, ker v ZDDV ni varovalke, da (razen v izjemnih primerih: nekurantno blago, napake na blagu...) trgovec ne bi smel prodajati pod svojo lastno nabavno ceno za posamezni artikel.
PAULA, pravilno razmišljaš - DURS pa sedanjem besedilu nima pravice poslovnih potez opredeljevati kot neposlovne (gre pa za napenjanje mišic - kdo je močnejši, je tudi bolj "pameten" in njegova obvelja).
pa velik potrpljenja vam želim vsem skupaj.

Miklavž - 12.04.2001 - 08:58

Mogoče razmišljate malo prekratkoročno. Ko se bo ta sine od mame iz tujine malo okrepil bo tudi sam prodajal blago draže in bo tudi sam plačeval več DDV (če tega ne bi bilo danes ne bi bilo DDV v prihodnje - še vedno je v ozadnju poslovna logika).

Drugače pa se popolnoma strinjam z vsemi razen z AP. Vendar pa smo ze v nekaterih primerih zasledili drugačno ravnanje davčne uprave - ali ima morda kdo kaksno odločbo (zapisnik ali dopolnilni zapisnik) v katerem bi davčni organ sprejel pripombe zavezanca, v zvezi s takšnimi akcijskimi prodajami.

MARTIN KRPAN - 12.04.2001 - 08:58

Ravnanje brdavsov je vsekakor nezakonito. Vašo prodajo pod nabavno ceno morate samo argumentirati: prodaja poškodovanega blaga, sezonski popusti, izredne razmere na tržišču, specifičnost dejavnosti, prodajne akcije itd. Pogost primer je v računalniški branži: zaradi nenehnih gibanj cen na svetovnih tržiščih in odvisnost od USD se marsikatera računalniška komponenta včasih proda pod nabavno ceno.