Matjaž K - 28.03.2005 - 13:25

Se ne odda.

tara - 28.03.2005 - 14:45

Matjaž, hvala.
Zadeva je res malo delikatna.

Matjaž K - 28.03.2005 - 14:53

prime riz sodne prake; sicer ne gre za dohodnino, ampak obrazložitve bi morala veljati smiselno tudi za dohodnino

VS10731 - 19.1.1994 - davek od dohodka iz dejavnosti - umrli zavezanec kot stranka v upravnem postopku - dediči umrlega zavezanca kot stranke v postopku odmere predmetnega davka



Sodna praksa

Judikati Vrhovnega sodišča RS

Kazalo


Dokument: VS10731
Oddelek: Upravni
Datum: 19.1.1994
Področje: DAVKI - PROCESNO PRAVO - ZUP
Opravilna številka: Sodba U 848/92-10

Ključne besede: davek od dohodka iz dejavnosti - umrli zavezanec kot stranka v upravnem postopku - dediči umrlega zavezanca kot stranke v postopku odmere predmetnega davka

Besedilo
Izrek:
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba tožene stranke z dne 17.8.1992.

Obrazložitev:
Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnice, ki je ena od dedinj po dne 6.7.1990 umrlem davčnem zavezancu, zoper odločbo, s katero je
Uprava za družbene prihodke občine dne 13.11.1991 odmerila družbene
obveznosti za leto 1990 v znesku 463.733,90 takratnih dinarjev.
Odločba je bila izdana na ime pokojnega. Tožena stranka je tožničino
pritožbo zavrnila z utemeljitvijo, da je ona dne 23.11.1990 vložila
napoved za odmero davka. Pokojni je obrtno dejavnost opravljal od
1.1. do 6.7.1990. O pregledu poslovnih knjig je bil sestavljen
zapisnik z dne 8.11.1991. Tožnica v pritožbi ni ugovarjala višini
odmerjenih obveznosti. Zakon o dohodnini ureja odpis davka zaradi
neizterljivosti v 106. in 107. členu. Ni izkazano, da se davčni dolg
lahko šteje za neizterljivega. Zavezanec je zapustil premoženje in so
dediči prevzeli odgovornost za dolgove zapustnika do višine njihovih
dednih deležev. Tožnica sama navaja prevzem dolgov po očetu. Ne gre
za tekoče obveznosti, temveč za obveznosti, ki bremenijo zapustnikovo
premoženje. Obveznosti ni bilo mogoče priglasiti v zapuščinskem
postopku, ki je bil zaključen s sklepom z dne 27.9.1990. V tem
postopku so bile ugotovljene tri dedinje, vsaka je dedovala 1/3
zapustnikovega premoženja.
V tožbi je tožnica predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo
odpravi. Navajala je, da je zavezanec davka umrl, zato davkov glede
na določbi 106. in 107. člena zakona o dohodnini ni mogoče izterjati.
Zapustnikove nepremičnine so obremenjene, ker je sklenil s podjetjem
... pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Prva pogodba je bila podpisana
1.3., druga pa 6.12.1990. Po smrti sta njegovi hčerki ustanovili
podjetje in sklenili novo pogodbo s podjetjem ... Denarnih sredstev
za plačilo davka ni. Odmerjeni davek je odločno previsok. Dejansko
stanje bi lahko ugotovil le izvedenec finančne stroke. Iz prvo in
drugostopne upravne odločbe ni razvidno, ali je bila upoštevana
plačana akontacija.
Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče
tožbo zavrne.
Tožba je utemeljena.
Iz dejanskih okoliščin ugotovljenih v upravnem postopku izhaja, da je
davčni zavezanec umrl 6.7.1990 in da je davčno napoved z dne
20.9.1990 vložila njegova hči - tožnica. V napovedi je navedeno, da
se nanaša na čas od 1.1. do 6.7.1990. Pregled poslovnih knjig je bil
opravljen 8.11.1991, prvostopna upravna odločba pa je bila izdana
13.11.1991. odločba ni mogla biti vročena, ker takrat ni več živel.
Takšne dejanske okoliščine glede na veljavno pravno podlago ne
utemeljujejo odločbe tožene stranke.
Na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne
ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 1/91-I) se v Republiki Sloveniji uporabljajo
tudi določbe zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ,
št. 47/86, ZUP), ker ne nasprotujejo pravnemu redu Republike
Slovenije in ker v ustavnem zakonu ni drugače določeno. Kdo je lahko
stranka v upravnem postopku, je določeno v 49. in naslednjih členih
ZUP. Predvsem iz 49., 50. in 54. člena navedenega zakona izhaja, da
je stranka v upravnem postopku lahko le živa oseba. Namesto umrlega
zavezanca ne morejo vstopiti njegovi pravni nasledniki, ker v imenu
umrlega zavezanca ni mogoče dati davčne napovedi, na njegovo ime
izdati odločbe in je vročiti enemu od dedičev. Ker je upravna odločba
izdana na ime umrle osebe, ki ne more biti stranka v upravnem
postopku, je sodišče moralo izpodbijano odločbo odpraviti.
Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbi 106. in
107. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90), ki pa
urejata odpis davka zaradi neizterljivosti. Ti določbi v tem sporu ne
prideta v poštev, ker predmet tega spora ni odpis davka zaradi
neizterljivosti, ampak odmera družbenih obveznosti.
Ne v zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89 in
Uradni list RS, št. 48/90) pa tudi ne v zakonu o dohodnini ni določbe
o tem, da bi morali namesto umrlega zavezanca podati davčno napoved
njegovi pravni nasledniki. Takšne določbe tudi nima obrtni zakon
(Uradni list SRS, št. 35/88, 24/89). Zakon torej ne določa pravnega
nasledstva v postopku za odmero davka.
Glede na to, da je bil postopek voden proti osebi, ki ne more biti
stranka, za odločitev v tem sporu niso pomembne druge navedbe v
obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona
o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77), v zvezi z
navedeno določbo ustavnega zakona, moralo tožbi ugoditi in
izpodbijano odločbo odpraviti.