Micka - 27.05.2005 - 09:23

Kdor mu je dal kredit, je moral imeti podatke o njegovi plači! Zato je vprašanje, če se delavec strinja, da mu odtegujete več kot 1/3 plače in če bo lahko preživel s tem, kar mu bo ostalo.

HUGGO - 27.05.2005 - 09:40

naj vam podpiše izjavo, da se s tem strinja. Mi smo imeli podoben primer pri kazni za prometne prekrške.LP

Nati - 27.05.2005 - 09:45

Tudi mi delamo tako kot pri Huggu.

Niki - 27.05.2005 - 10:20

On želi, da se mu kredit trga. Zanima me če smo z izjavo kriti tudi pred morebitnimi inšpekcijskimi pregledi.

lalika - 27.05.2005 - 12:45

Pa saj je vendar njegov denar! ZDR prepoveduje delodajalcu samo pobotati terjatve, ki jih ima do delavca brez njegovega pisnega soglasja. Za kake druge prepovedi pri odtegljajih ne vem. In v razmislek: kaj pa če ima za poplačevanje kreditov delavec odprt trajnik pri banki? A se bo banka kaj ozirala na 1/3 neto plače? In kakšna je razlika v socialnem položaju delavca?

Zgaga - 27.05.2005 - 15:23

Odtegniti mu smete toliko, da mu ostane nakazilo v višini "nedotakljivega" dela plače (menda gre za tistih 78.000 SIT, ki jih tudi banka uporablja kot mejo pri odobritvah kreditov). Pod ta znesek izplačila ne smete, tudi s soglasjem delavca ne.

blisk - 29.05.2005 - 05:20

Strinjam se z vašimi komentarji. Samo vedno ne drži tako. Zakaj pa paotem primeri, ko delavcu ostane 30 tisočakov od odtegljajev za preživetje od plače..kdo je pa tam merodajen - koliko naj se mu odtegne ?

Pija - 30.05.2005 - 14:52

Tudi do tega prihaja, predvsem zaradi že prej odobrenih kreditov in naknadno izdanih odločb o plačilu preživnine (redne ali celo izvršbe že zapadle neplačane) ali davčni izterjavi neplačanih davkov in prispevkov (DURS in RTV), kar ima prednost pri odtegovanju pred ostalimi odtegljaji (npr. bančni kredit, sklepi sodišča o izvršbi) in delavec želi, da se odplačevanje kredita ne ustavi zaradi prekoračitve zakonskega zneska, vendar je v tem primeru res dobro imeti delavčevo soglasje, da se mu vsi odtegljaji odtegujejo kljub prekoračitvi zakonsko določene meje.
Meja izvira iz Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da se sme plača obremeniti do 2/3 vendar tako, da delavcu ostane najmanj neto znesek minimalne plače (cca 78.000) oz. sorazmerno več, če preživlja družinske člane.
Banke sicer za odobritev kreditov ne posegajo tako visoko (do sedaj sem zasledila, da so priznali največ 50% povprečne neto plače zadnjih treh mesecev, pod pogojem, da je le-ta višja od 150.000), mejni znesek običajno upoštevajo le v primeru rubeža razpoložljivih sredstev na računu imetnika (kar je ena izmed stopenj izterjave neplačanih oveznosti na osnovi sklepa o izvršbi pristojenga sodišča).
Včasih in to vedno pogosteje je zelo težko upoštevati vsa določila in pravico do sredstev za preživetje, hkrati pa še željo zaposlenega po rednem odplačilu kredita.