Naslov teme: prenočitev tujca
5268 16.06.2005 - 10:32h / Ostalo / Avtor: TAJA / 88 / 2
Firma, katere lastnik je tuja firma je praznovala 10 obletnico. Povabila je poslovne partnerje in pa lastnike podjetja.
Firma je organizirala razne igre, nočitev za zaposlene in lastnike, najela animatorja, izdelala pokale in podobno. Vse stroške sem knjižila v reprezentanco ne vem pa kako je z računom hotelskih sob. Kot vem ta prenočitev zapade pod dohodnino ne vem pa če velja za domače in tuje. Ker so to ugodnost imeli vsi zaposleni menim ,da je to strošek reprezentance, kaj pa naj naredim s tujimi. Tujci seveda niso dali davčne številke in pa tudi direktor noče slišati o kaj takšnem.
Firma je organizirala razne igre, nočitev za zaposlene in lastnike, najela animatorja, izdelala pokale in podobno. Vse stroške sem knjižila v reprezentanco ne vem pa kako je z računom hotelskih sob. Kot vem ta prenočitev zapade pod dohodnino ne vem pa če velja za domače in tuje. Ker so to ugodnost imeli vsi zaposleni menim ,da je to strošek reprezentance, kaj pa naj naredim s tujimi. Tujci seveda niso dali davčne številke in pa tudi direktor noče slišati o kaj takšnem.
x - 16.06.2005 - 11:48
Nekje v začetku leta je bilo na DURS-ovih spletnih straneh izdano mnenje - mislim, da je naslov Nočitev tujcev in davčna številka... Nekaj takega. Ja, mislim, da tam piše, da morate imeti d.š., o čemer noče noben direktor slišati. Ali ni tudi za ODO-2 za poročati o plačilih za tovrstne zadeve?
x - 16.06.2005 - 11:50
Še enkrat, evo, sem ga imela pri sebi:
Problematika pri plačevanju nočitev tujim poslovnim partnerjem v Sloveniji
Pojasnilo DURS, št. 42401-401/2004, 10. 1. 2005
Zavezanca zanima, kako ravnati v primeru, ko slovensko podjetje poravna stroške bivanja svojim poslovnim partnerjem v času njihovega obiska v Sloveniji. Sprašuje, ali lahko opravi plačilo teh stroškov, od katerih sicer izračuna in plača akontacijo dohodnine, brez pridobitve davčne številke za svoje poslovne partnerje, ki niso rezidenti Slovenije. Odgovarjamo sledeče:
V skladu z drugim odstavkom 66. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04, 109/04 - odločba US in 139/04), v nadaljevanju: ZDavP-1, mora fizična oseba predložiti svojo davčno številko v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to, v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati.
V skladu s prvim odstavkom 319. člena ZDavP-1 morajo plačniki davka dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, med drugimi tudi podatke, ki zadevajo identifikacijo zavezanca za davek. Kot določa prvi odstavek 64. člena ZDavP-1, se zavezancu za davek na način ter pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni register, dodeli identifikacijsko številko - davčno številko, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki.
100. člen
(oprostitev)
Ne glede na 98. člen tega zakona, se dohodnine ne plačuje od:
2. prejemkov, namenjenih pokritju stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, dokumentiranih z računom, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki:
- prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojnoizobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih verskih skupnosti in v dejavnostih političnih strank, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti;
- sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez, zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev;
in v zvezi s tem prejme povračilo navedenih stroškov do višine povračil stroškov, ki je določena za povračila delavcem iz delovnega razmerja v skladu s predpisom vlade iz 31. člena tega zakona;
101. člen
(davčna osnova za druge dohodke)
(1) Davčna osnova je doseženi dohodek, če ni s tem zakonom za posamezno vrsto dohodka drugače določeno.
(2) V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 5.000 tolarjev oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 10.000 tolarjev.
(3) V davčno osnovo se ne všteva posameznega prejemka, prejetega v primerih iz prve, druge in tretje alinee 2. točke 100. člena tega zakona, če ne presega 30.000 tolarjev, brez upoštevanja prejemkov, namenjenih pokritju stroškov, od katerih se ne plačuje dohodnina, oziroma skupni prejemek, prejet v primerih iz prve, druge in tretje alinee 2. točke 100. člena tega zakona, če na letni ravni ne presega 200.000 tolarjev, brez upoštevanja prejemkov, namenjenih pokritju stroškov, od katerih se ne plačuje dohodnina.