taxman - 07.05.2001 - 13:50

Ara je instrument za zavarovanje placila oz. za rezervacijo prodanega. Pravzaprav gre za jamstvo, da bo nekdo nekaj kupil. recimo zaaram avto z 10% da ga bom cez mesec dni kupil, v primeru, da ga ne kupim mi gre ara po gobe. Drugace je ara tudi papiga, ki pogosto nastopa v krizankah, vcasih se imenuje tudi arara. Kako je z DDV-jem nimam pojma. nisem se nikoli o tem razmisljal. V primeru, da se kasneje stvar kupi se ara odsteje kot ze placana kupnina, torej v tem primeru najbrz to je predplacilo, ce pa se stvar ne izvede pa nebi vedo.
lp

Paula - 07.05.2001 - 16:55

Se strinjam s tabo - zelo uporabna zadeva za križanke, toda v sistemu DDV mi povzroča težave. Skoraj prepričana sem, da prodajalci avtomobilov od are ne odvedejo DDV. Bi imeli preveliko sranje s temi evidencami. Že res, da se poračuna s kupnino, toda ob prejemu se še ne ve, ali bo sploh prišlo do prometa. Če ne pride, pa se zadrži kot odškodnina, ki ni predmet DDV. Recimo.

LP

majo - 07.05.2001 - 14:32

Od predujma se DDV ne plača, ker posel še ni bil sklenjen. Gre samo za resnost nakupa določene stvari. Če je ne kupim je ara zapravljena, če pa prodajalec ni resen, pa lahko izterjam dvojno aro. Pravimo ji tudi nadav.

lep dan želim.

Nina - 07.05.2001 - 15:37

Zanimivo vprašanje in ne tako enostavno. Kajti, namen are je sklenitev posla, zato se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen, če ni dogovorjeno kaj drugega (npr. ara kot odstopnina). Zato tudi stranka ne more kar tako odstopiti od pogodbe in prepustiti aro, če ni tako dogovorjeno. Zato tudi menim, da tak posel učinkuje od trenutka dane are. To pa pomeni, da se nanaša na to obračunsko obdobje. Če se pa pogodba ne izpolni, pa odškodnine,...Če boste lahko potegnili kakšno analogijo na DDV, bom zadovoljna.

LP, Nina

Paula - 07.05.2001 - 16:44

Po mojem mnenju ara ni predplačilo, od katerega se po ZDDV plača DDV v obdobju, v katerem je bila prejeta. Me pa skrbi, da bi morda ta instrument napačno uporabili in bi nam DURS lahko izpodbijal, da je šlo dejansko za aro. Gre pa tudi za to, da se po mojem mnenju od zadržane are (ko je stranka kasneje odstopila od pogodbe) DDV ne plača.

Hvala in LP!

AP - 07.05.2001 - 18:39

Zanimive razlage, predvsem tista ni - ni še sklenjen posel - ni DDVja. Od vsakega avansa - lahko se imenuje ara ali pa nevemkajsibojošezmislili gre za predplačilo, za katerega je potrebno izstaviti avansni račun (če gre za fizične osebe pa le kumulativni obračun vseh prejetih ar v obdobju) in to v osmih dneh od prejema. Kaj delajo pa v avtomobilski verigi je pa drugo vprašanje. Ampak oni imajo veze precej visoko,tako da zanje ni potrebno skrbeti. Predvsem mi male ribe si ne smemo dovoliti,da bi si razlagali zakone in pravilnike tako, kot bi si želeli da bi bilo, ali vsaj še enega prepričali da bi si tudi on tako želel, da bi veljalo. Dosti stane.
S spoštovanjem!

taxman - 07.05.2001 - 19:41

Se priblizno strinjam, najbrz gre res za obliko predplacila in je seveda potrecno izstaviti račun - to pa pomeni tudi obračunati DDV. Kaj pa če posel ni skenjen in je torej kupnina zadržana kot kupnina. Potem po logiki ni DDV-ja, saj ni prometa blaga oz. storitev temveč gre le za pogodbeno odškodnino, ki najbrž s sistemom DDV nima veze. Ali pa da mora prodajalec vrniti, zaradi odstopa od dogovora, dvojno kupnino? Lp

STRUPEK - 08.05.2001 - 10:42

AP in Majo ga malo biksata, pa jima Strupek oprosti. Ara lahko opredelimo tudi kot varščino. Kje ljudje dostikrat plačujejo varščino. Tudi v kopališčih ali v hotelih damo aro oziroma varščino za različne magnetne kartice, ključe, trezorje in podobno, katero kasneje dobimo nazaj, se ne plača DDV. Sedaj pa se že sam strupeno sprašujem, če sta varščina in ara eno te isto?

tara - 08.05.2001 - 20:33

Se absolutno strinjam s Strupkom. Ara ni avans temveč samo neka vrste varščine. Ara izjemoma ni obdavčena z DDV-jem. Potrebno pa je biti pazljiv, da je to res ara in ne mogoče avans - pazi pogodba.

DD - 08.05.2001 - 22:01

Se pa ara po dobavi blaga ali opravljeni storitvi spremeni v avans
oz. v plačilo. Najbolje je to urediti s pogodbo.

kufer - 10.05.2001 - 12:28

Rahel popravek:
Varščina se po svoji vsebini razlikuje od are, katera je za zavarovanjeinteresov obeh strank, varščina pa varuje le prejemnikov (upnikov) interes.
Varščina se uporablja pri javnih natečajih, dražbenih postopkih, za zagotovitev vrnitve embalaže, ipd.
Termini varščina, zavarovanje ali kavcija so istopomenski ; v pojmovanju določenega denarnega zneska, ki gaena stranka da drugi za utrditev sklenitve pogodbe ali za zagotovitev izpolnitve obveznosti iz pogodbe.

STARI POŠTAR - 10.05.2001 - 23:48

Ara ni varščina, vsaj v klasičnem smislu, ki ga omenja strupek,ne.

majo - 09.05.2001 - 07:56

Da bi se plačilo kakšnega zneska štelo za aro, mora izhajati iz
izrečene in jasne pogodbene volje strank, sicer velja dajatev za
delno poravnavo obveznosti.

Ara je ara nič drugega.
lp

kufer - 10.05.2001 - 12:18

Ara je denarni znesek ali neka količina drugih nadomestnih stvari, ki jih ena stranka da drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena in za zavarovanje njene izpolnitve. Po 78 členu ZOR ima ara namen in se rabi kot:
1 kot dokaz, da je glavna pogodba klenjena;
2 kot utrdilno sredstvo;
3 hkrati jo štejemo tudi že za delno izpolnitev pogodbe, saj se lahko všteje v izpolnitev obveznosti.
Pomen in učinek are kot utrdilnega sredstva sta opazni tedaj, če je neizpolnitev pogodbe samo s strani ene stranke in sicer:
1tista, ki je aro dala;
2tista ,ki je aro dobila.
Če je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je aro dala, lahko druga stranka po lastni izbiri zahteva:
1izpolnitev pogodbe(če je seveda mogoče) in povrnitev škode. Aro se pri tem lahko vrne, ali pa všteje v odškodnino;
2prejemnik se lahko strinja in se zadovolji s prejeto aro in pogodbo razder. Če se odloči za radrtje pogodbe, se šteje, da mu je bila s prejetjem are povrnjena škoda, ki je bila povzročena z neizpolnitvijo pogodbe.
Če je za neizpolnitev pogodbe kriva stranka, ki je dobila aro, lahko druga stranka(dajalec are) prav tako izbira med dvema možnostima:
1 zahteva lahko izpolnitev pogodbe(kadar je to še mogoče), povrnitev škode in vrnitev are; če pa izpolnitev pogodbe ni več mogoča ali smiselna, lahko odstopi od pogodbe in zahteva odškodnino za nastalo škodo;
2 dajalec are pa lahko razdre pogodbo in zahteva vrnitev dvojne are.

Pomen in učinek pri delni izpolnitvi obveznosti pa je situacija drugačna.
Upnik ne sme obdržati are, temveč izbira med:
1 izpolnitvijo ostanka obveznosti in povrnitvijo škode zaradi zamude;
2 ali povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve.
V obeh primerih se ara všteje v odškodnino.

Po 83. členu ZOR se šteje ara za odstopnino takrat, ako je bila ob ari dogovorjena pravica do odstopa od pogodbe.
Torej, če dajalec are odstopi, aro izgubi, če prejemnik are odstopi, mora vrniti dvojni znesek are.

Upam, da sem bil dovolj izčrpen.

STARI POŠTAR - 11.05.2001 - 00:43

Sem že mislil, da sem zamudil diskusijo o ari, ker zaradi zapletenosti tematike nisem odreagiral takoj in brez literature pri roki. Ker pa se diskusija nadaljuje, bom prispeval nekaj vrstic.
Kufer je o ari napisal zelo nazorno, zelo po ZOR-u. Dodal bi le izpuščen dostavek na koncu prve vrstice, tako, da se njegova druga vrstica začne (vrinite pred "in"):" ...razen, če ni dogovorjeno kaj drugega." Na to je opozorila tudi Nina.
To pomeni, da je pogodba sklenjena, ko je dana ara, razen, če ni dogovorjeno kaj drugega. (Ker običajno pri dajanju are ni kakšnih velikih prostih spisov, bom od tu dalje upošteval, kot da ni nič posebej dogovorjeno.)
V povezavi z DDV-jem pa ara lahko je avans ali pa tudi ni avans. Ara je avans in je od prejete are potrebno obračunati DDV, če se določi, da bo ara všteta v izpolnitev obveznosti (obveznost izpolni kupec). Ara pa ni avans, če se določi, da se bo vrnila ob izpolnitvi pogodbe (pogodbo izpolni dobavitelj blaga oz. izvajalec storitve). Ara tudi ni avans, če je dana kot odstopnina, kar pomeni, da je ob ari izgovorjena pravica odstopiti od pogodbe in da vsaka stranka lahko odstopi od pogodbe. Taka ara se mora v izogib problemom z brdavsi (zaradi DDV-ja) vrniti v vsakem primeru, tudi če do odstopa od pogodbe ne pride.
Pa še nasvet STAREGA POŠTARJA: Kdor ne pozna podrobnosti o učinkih are, naj se je izogiba, kot dajalec ali kot prejemnik. V tem primeru tudi ne bo grešil pri DDV-ju.
P.S. o prodajalcih avtomobilov: Z njihovo aro je v povezavi z DDV-jem vse v redu - če jo vrnejo ob dobavi avtomobila, ha ha. Ali jo vrnejo?

Paula - 11.05.2001 - 07:45

To bi torej pomenilo, da se z nekaj birokatske spretnosti lahko doseže, da ara vendarle ni avans in se torej DDV ne odvede v obdobju prejema? Vsekakor pa predlagam upoštevanje načela "prednost vsebine pred obliko".

Hvala vsem za prijetno diskusijo!

LP

STRUPEK - 11.05.2001 - 13:38

Po strupkovo se ob izročitvi vozila naredi blagajniški izdatek, s katero stranka potrjuje prejem are, nato pa stranka vplača z blagajniškim prejemkom celoten znesek vozila. Tudi strupek se včasih kaj pametnega nauči.