Boris JJ - 12.08.2005 - 10:33

ZDR v 3. odstavku 64. člena določa, da delavec uveljavlja pravice sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje (torej 1/2), razen tistih, za katere zakon določa drugače. ZDR govori drugače samo v zvezi s trajanjem dopusta ne pa tudi v zvezi z višino regresa (glejte 1. odst.159. člena ZDR). pripada mu torej 1/2 regresa.

poglejmo tudi drugače: če bi delal v drugi družbi še preostale štiri ure bi v primeru, da mu vi date celoten regres, dobil dvakratni regres.takšno razumevanje ZDR ni niti pravilno niti logično.

lp

bj

Matjaž K - 12.08.2005 - 11:07

Po drugi strani pa se pravica do regresa veže na pravico do dopusta.

Nekdo, ki dela z delovnim časom krajšim od polnega ima (najpozneje) po šestih mesecih nepretrganega DR pravico do celotnega dopusta, iz česar bi izhajalo, da tudi do celotnega regresa.

Sicer ima tak delavec iz vidika ur res sorazmerno manj dopusta, ko nekdo, ki dela poln delovni čas, ampak dopust se meri v dnevih in ne v urah.

Je pa res "zaimivo", da nikjer v ZDR (niti v stališčih na spletni strani MDDSZ) ni opisan tak primer oziroma ni odogovra na vprašanje, kaj je polni regres pri delovnem času, krajšem od polnega.

lp
Grem še dalje "raziskovati".

Matjaž K - 12.08.2005 - 11:27

Vir:
ZDR s komentarem in stvarnim kazalom
Avtorji: doc. dr. Barbara Kresal, mag. Katarina Kresal Šolteš, mag. Darja Senčur Peček

Komentar k 64. členu ZDR (krajši delovni čas), stran: 249

V 131. členu določena pravica do regresa za letni dopust, gre delavcu v !!polnem znesku !!, to je najmanj v višini minimalne plače, kot to določa citirano zakonsko določilo.

(op. klicajčki so "moji"; op 2: če pa KP določa višji regres, kot je minimalna plača, je pač polni regres v višini določeni v (skladu s) KP).

Boris JJ - 12.08.2005 - 13:27

tega komentarja sicer nimam, tudi se strinjam, da se pravica do regresa veže na pravico do dopusta, pa čeprav mislim, da bi bilo treba zadevo drugače interpretirati. tudi plača delavcu če dela samo štiri ure ne pripada v celoti. logično je drugače npr., da delavcu daš celotno malico, celoten prevoz na delo ker mu stroški efektivno nastanejo, pa čeprav dela samo štiri ure, za dober dopust pa se naj potrudi in zasluži za cel znesek. če sem malce "nesramen", če delaš polovično imaš pravico do polovičnega dopusta (denarnega, ne pa časovnega). z mnenjem v komentarju se ne morem strinjat, čeprav gre za "in favorem" delavca. poleg tega je potrebno 131. člen brati tudi v luči 64. člena in 1.odstavka 159. člena.

gre zgolj za razmišljanje, je pa bolje, da upoštevate komentar Šenčurjeve in ostalih in plačate celoten regres. bo pač dobil dva, če dela na dveh delovnih mestih.

Matjaž K - 12.08.2005 - 13:46

Meni je iz vidika logike vaša razlaga pravilna.

Če gledamo dneve dopusta jih ima 4-urnež (ki dela na dveh koncih) dvojne, ampak če gledamo ure, pa čisto enako kot 8-urnež.

Zagotovo pa 4-urnež ne bo 40 dni (minimalno) na dopustu, kajti če mu drugi delodajalec ne da "žegna" za dopust, potem ta 4-urnež tudi pri prvem ne bo mogel iti na dopust (oz. bo lahko šel, vendar bo prisiljen dopustovati doma - vsak dan se ja ne more od tam, kjer dopustuje, za 4 ure voziti na delo k drugemu delodajalcu).

Po dugi strani pa bi sorazmernost regresa (vsaj na ravni zakona) pomenila, da je tudi malica sorazmerna (če karikiram: za 4 ure dela mi je pol sendviča čisto dovolj)

Kot zanimovost pa še to: enkako stališče kot v komnetiranem ZDR sem našel na spletni strani MDDSZ:

STALIŠČA STROKOVNE DELOVNE SKUPINE ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
stališča, sprejeta na sestanku 20. 06. 2003

II. OBVEZNOST DELODAJALCEV GLEDE PLAČILA REGRESA ZA LETNI DOPUST (131. člen ZDR)

2. stališče: Če dela delavec s krajšim delovnim časom od polnega (tako imenovani part-time), ima po zakonu pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom ZDR. Upoštevajoč 131. člen ZDR pa ima tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust, vsaj v znesku minimalne plače.

Pa še misel glede vidik davčne priznanosti regresa:
stroški dela se v ZDDPO-1 vežejo na KP samo pri na plače in nadodmestilih plač, glede regresa pa velja Uredba (kjer je limit 200.000). Iz tega vidika menim, da brdavsi nimajo podlage da bi v takih primerih, kot smo ga predebatirali, pol regresa opredelili kot davčno nepotrebnega.

lp

Boris JJ - 12.08.2005 - 14:15

z vidika ZDDPO-1 se strinjam, saj regres ni plača. tudi sem že prej napisal, da morata malica in prevoz biti v celoti, kar bo pa spet drugače, če bo 4-urnež delal na dveh krajih skupaj 8 ur. če bova izhajala iz tega, se bo 2x4urnež zelo zredil (z dvema malicama). enako velja tudi glede regresa. pravica do dopusta ni deljiva, ker gre za osebno (IN NE PREMOŽENJSKO) pravico. pravica do regresa pa je premoženjska pravica in ne pomeni povračila za stroške ampak kot "prispevek delodajalca" za dopust delavca. zato regresa za letni dopust in regresa za prehrano ne gre enačiti niti terminološko niti dejansko.

če pa se delavec in delodajalec dogovorita za celoten regres, potem ga pa le naj dobi, saj si ga že zaradi pogojalskega truda zasluži.

lalika - 12.08.2005 - 15:07

Meni se zdi bistveno, ali je 4-urnik zaradi part-time zaposlitve, potem ne dobi pri meni več kot 1/2 regresa oz. 100 KSIT, drugo polovico pa naj terja od drugega delodajalca. Če si bo tako spogajal več, kot je davčno priznano, pa mu jaz "uhe potrgam"...

Če pa je 4-urnik zaradi bolezni, potem mu po moje pripada celi regres, saj druge polovice nima kje dobiti.

Vem, da je "za lase pocukano", ampak pri vprašanji DR včasih potegne "preprosta kmečka logika", če le ne zgrešiš v postopku...

HBDJP, pa lep vikend vsem!

Matjaž K - 12.08.2005 - 15:21

Z

"zato regresa za letni dopust in regresa za prehrano ne gre enačiti niti terminološko niti dejansko"

in z razliko me dosebnostno in premoženjo pravico

se absolutno strinjam.

V kolikor ne bi našel prej omenjenih razlag in pojasnil bi vam dal 100% prav, zdaj pa sem pač v neodločeni "pat-poziciji."

lp