Micka - 22.08.2005 - 19:52

Akontacija dohodnine je sicer 25% za s.p., ker pa ste zaposleni, vas utegne lestvica postaviti više in boste ob plačilu dohodnine za celo leto morali manjkajočo akontacijo doplačati. Zato vam predlagam, da vaš račun povečate najmanj za 50% (kritje dohodnine ipd.).
O plačevanju akontacij kot dopolnilno dejavnost pa vam bo davčna po preteku par mesecev dala obrazec, kjer boste vpisali koliko ste v tem obdobju zaslužili in koliko stroškov ste imeli in iz razlike vas bodo obdavčili 25%. Jasno?
Predvsem pa brez panike, saj boste dobili tudi na davčni prijazen odgovor na vse, kar boste vprašali (vsaj na naši je tako)
Pa lep pozdrav

maja - 23.08.2005 - 08:38

Davčna stopnja za dohodnino za s.p. 22 %( za preračun), če pa boste presegla razred ( to je isto kot pri vaši osebni dohodnini, Durs vam da osnovo, če pa vi padete v 3 razred boste pa doplačali in imeli povečano akontacijo, ampak to šele drugo leto).
Pri preračunu iz neto v bruto pa pazite, ker vi plačujete poleg dohodnine še akontacijo računa 2022 ( cca. 6.700,00 si )... Bo kar OK za 40-50 % več.

Matjaž K - 23.08.2005 - 09:10

A.
Prvo kot prvo je treba to dopolnilno delo umestiti v ustrezno vrsto dohodka.

Po "starem" ZDOH je veljajo, da se ti dohodki obdavčujejo v okviru davka od osebnih prejemkov.

ZDOH-1 pa postavlja razmerje odvisno-neodvisno. Osebno sem mnenja, da je tako dela (bolj) neodvisno. Ker se dela (relativno) pogosto to ne more biti posamezni posel.

Ostane samo še dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti.


B. Davčna osnova

Obstajata dve opiciji: dejanski prihodki in odhodki ali normirani.

Za uveljavljanje normiranih odhodkov (ti znašajo 25%) je treba podati zahtevo.

V kolikor se uveljavljajo normirani odhodki in dohodke iz plačuje oseba, ki je plačnik davka (npr. drug zasebnik ali pa d.o.o.), potem on akontira dohodnino.


V kolikor se uveljavljajo dejanski odhodki, se sestavlja davčni obračun.

Glede na višino prihodkov (oz. limit postavljen Zakonom o preprečevanja delo na črno) bi normriani odhodki "komot skozi zlezli".

C.
V kolikor se uveljavljajo normirnai odhodki in je plačilo dogovorjeno v neto znesku, potem znaša faktor preračuna neto zneska v bruto znesek:

1,23076923

lp

nora - 23.08.2005 - 12:05

Mislim, da me niste razumeli. Nimam statusa s.p., niti nikakrsnega drugega statusa. Moja prijava (samo na Upravno enoto, ki je izdala potrdilo o vpisu v seznam zavezancev) dopolnilnega dela sodi med osebna dopolnilna dela,(pravilnik o delih, ki se stejejo za osebno dopolnilno delo, 12.clen Zakona o preprecevanju dela na crno) kot so:

a) dela pomoci v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadezev in zelisc ter druga manjsa dela in

b) izdelkov domace in umetne obrti ter prodaja izdelkov domace in umetne obrti.

Matjaž K - 23.08.2005 - 20:00

Popolnoma vas razumem da niste s.p.

V glavnem, tega področja nekaj časa nisem spremljal zato nisem opazil, da se je DURS končno "zrajtal" in na svoji spletni strani izdal prenovljeno stališče "gori-doli-naokoli" glede dopolnilnega dela (čeprav se osebno z njim ne stinjam v celoti).

Da ga ne boste preveč iskali vam tukaj dajem "copy-paste".


Osebno dopolnilno delo
Pravne podlage

*

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/00)

*

Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/02)

Pomembno!

Opozarjamo, da neuradna prečiščena besedila predpisov predstavljajo zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Splošno

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/00, v nadaljevanju: ZPDZC) določa, v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, kdaj se šteje zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje.

V 7. členu ZPDZC so naštete dejavnosti oziroma dela, ki se ne štejejo za delo na črno. To so dela medsebojne sosedske pomoči, opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč, opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela in osebno dopolnilno delo. Za vsa našteta dela je okvirno možno določiti, kaj naj bi zajemala, razen za osebno dopolnilno delo, ki je obravnavano v 12. členu ZPDZC, podrobneje pa v Pravilniku o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo (Uradni list RS, št. 30/02, v nadaljevanju: pravilnik).
Kaj se šteje za osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela, ki so našteta v prilogi 1, ki je sestavni del pravilnika. Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, je razdeljen v točki A in B.

V točki A so našteta dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela (občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih na primer spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd. ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način).

V točki B. je kot delo, ki se šteje za osebno dopolnilno delo, opredeljeno izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline in keramike, stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken, šibja, ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovin in kamna.

Pogoj, da se izdelava izdelkov domače in umetne obrti iz navedenih materialov šteje za osebno dopolnilno delo, je predhodno pridobljeno pozitivno mnenje strokovne komisije Obrtne zbornice Slovenije, da je določen izdelek predmet domače in umetne obrti. Izdelki domače oziroma umetne obrti morajo biti označeni z nalepko ali obešanko z napisom, da je to izdelek domače ali umetne obrti. Strokovna komisija Obrtne zbornice v skladu s 15. členom Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94, 36/00-ZPDZC, 61/00, 42/02 in 31/03) redno preverja kakovost izdelkov domače in umetne obrti, ki so v prodaji, in ob dvomu o izpolnjevanju meril ponovno uvede postopek za oceno izdelka.
Postopek priglasitve, sprememb in prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela

Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, mora opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred začetkom priglasiti upravni enoti, na območju katere ima stalno oziroma začasno prebivališče. Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se opravi na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del pravilnika.

Če je priglasitev napačna ali nepopolna, upravna enota pozove posameznika, naj priglasitev dopolni v 8 dneh. Če posameznik priglasitve v tem roku ne dopolni, se šteje, da jo je umaknil.

Če je priglasitev popolna, vpiše upravna enota posameznika, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, v 8 dneh po prejemu popolne priglasitve v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, in mu o tem v nadaljnjih 8 dneh izda potrdilo.

Posameznik mora priglasitev sprememb ter priglasitev prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela opraviti v 8 dneh od spremembe oziroma prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela.

Upravna enota v 8 dneh obvesti tržni inšpektorat, inšpektorat za delo, prometni inšpektorat in pristojni davčni urad o vpisu priglasitve, ali spremembe in o izbrisu posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo.
Pogoji za opravljanje osebnega dopolnilnega dela

Posameznik lahko opravlja osebno dopolnilno delo, dokler so izpolnjeni naslednji pogoji:

*

osebno dopolnilno delo je določeno v pravilniku;
*

posameznik je pri pristojni upravni enoti vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo;
*

letni prihodki iz naslova opravljanja tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (za leto 2004 je znašala 1.367.888 SIT). Podatke o letnem prihodku že med letom spremlja davčni urad, pri katerem je posameznik vpisan v davčni register.

Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora pristojnemu davčnemu uradu do desetega v mesecu po preteku vsakega trimesečja (do 10. aprila za obdobje od januarja do vključno marca, do 10. julija za obdobje od aprila do vključno junija ...) dostaviti podatke o doseženih prihodkih iz preteklega trimesečja na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del pravilnika.

V podatkih o doseženih prihodkih morajo biti navedeni skupni znesek prihodka in posamezni zneski, številke in datumi računov, ki so bili izstavljeni za opravljeno osebno dopolnilno delo.

Če posameznik ne dostavi podatkov o doseženih prihodkih, mu davčni urad postavi dodatni rok 8 dni za dostavo navedenih podatkov. Če zavezanec tudi v dodatnem roku ne dostavi podatkov, davčni urad v 8 dneh po preteku dodatnega roka o tem obvesti upravno enoto.

Davčni urad v 8 dneh obvesti upravno enoto tudi o letnih prihodkih, ki presegajo znesek minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta.
Izdajanje računov

V skladu s 5. členom pravilnika mora posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev izdati račun v najmanj dveh izvodih, od katerih en izvod prejme kupec.

Račun mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

*

zaporedno številko;
*

priimek in ime ter prebivališče in davčno številko izdajatelja;
*

kraj in datum izdaje;
*

specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno;
*

podpis izdajatelja računa.

Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora kopije računov hraniti 10 let.
Obdavčitev osebnega dopolnilnega dela
Podatki o doseženih prihodkih iz naslova opravljanja osebnega dopolnilnega dela se uporabljajo le za spremljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje osebnega dopolnilnega dela in ne za ugotavljanje davčnih obveznosti, zato mora posameznik zagotoviti podatke o prejemkih, kakor to predpisujeta Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 - popr., 62/04 - popr., 63/04 - popr., 80/04 in 139/04), v nadaljevanju: ZDoh-1, in Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 - ZDS, 109/04 - odločba US, 128/04 - odločba US in 139/04), v nadaljevanju: ZDavP-1.

Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo na dva načina:

* kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 26. členu ZDoh-1 (občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno; vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin in delo na kmetiji; občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom);
* kot dohodki, doseženi s posameznim poslom po 32. členu 2. točke ZDoh-1 (izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita, žganje apna in oglja na tradicionalni način, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov, prevozi na tradicionalni način, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti pa se v obsegu, kot je dovoljen v pravilniku, obravnavajo kot dohodki, doseženi s posameznim poslom).

I. Obdavčitev dohodka iz drugega pogodbenega razmerja

V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZDoh-1 vključuje dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vsak posamezen dohodek za opravljano delo ali storitev.

Po določbi četrtega odstavka 29. člena ZDoh-1 je davčna osnova od dohodka iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega zakona vsak posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. V skladu z devetim odstavkom 121. člena ZDoh-1 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %. Akontacijo dohodnine izračuna in plača plačnik davka (izplačevalec dohodka) kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz zaposlitve, kakor to določa prvi odstavek 267. člena ZDavP-1. Plačniki davka so v skladu z 19. členom ZDavP-1 pravna oseba, združenje oseb, ki je brez pravne osebnosti, in fizična oseba, ki opravlja dejavnost in izplača dohodek, od katerega se v skladu z ZDavP-1 ali z zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.

Dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev je mogoče uveljavljati: priznajo se na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena ZDoh-1 določi vlada. Višino stroškov je vlada določila z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04). Kakor to določa 271. člen ZDavP-1, lahko davčni zavezanec dejanske stroške uveljavlja v napovedi za odmero dohodnine, razen nerezidenta, ki jih lahko uveljavlja v sedmih dneh od izplačila dohodka s pisnim zahtevkom pri pristojnem davčnem organu.

V skladu z 2. členom Pravilnika o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu (Uradni list RS, št. 125/04) morajo plačniki davka na dan izplačila dohodkov davčnemu organu predložiti obračun davčnih odtegljajev v skladu z Navodili za izpolnjevanje obrazcev, ki so Priloga 1 tega pravilnika. Za obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja plačniki davka predložijo obrazec REK-1d, ki je Priloga 6 navedenega pravilnika.

Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (dohodek iz osebnega dopolnilnega dela) izplača oseba, ki ni plačnik davka, ugotovi akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Zavezanec mora pri pristojnem davčnem organu po določbi 270. člena ZDavP-1 napoved vložiti do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (obrazec MF-DURS, obr. DOHZAP, št. 2) je priloga Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine (Uradni list RS, št. 130/04).

Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v petnajstih dneh od dneva vložitve napovedi.

II. Obdavčitev dohodka, doseženega s posameznim poslom

Davčna osnova dohodka, doseženega s posameznim poslom, je po določbi 56. člena ZDoh-1 vsak posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % posameznega dohodka. Akontacija dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom, se plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

V skladu z 292. členom ZDavP-1 akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom, izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka, doseženega s posameznim poslom. Za obračun davčnih odtegljajev od dohodka, doseženega s posameznim poslom, plačniki davka predložijo obrazec REK-2a, ki je Priloga 7 Pravilnika o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu.

Če dohodek, dosežen s posameznim poslom, izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom, ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.

Po določbi 293. člena ZDavP-1 mora zavezanec pri pristojnem davčnem organu vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom, do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom (obrazec MF-DURS, obr. DOHDEJ, št. 3), je priloga Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine.

Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom, v petnajstih dneh od dneva vložitve napovedi.

Izbris iz seznama zavezancev

Upravna enota izbriše posameznika iz seznama zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo :

*

po prejemu obvestila davčnega urada, da je zavezanec presegel omejitev zneska letnega prihodka za opravljanje osebnega dopolnilnega dela (znesek minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta);
*

po prejemu obvestila davčnega urada, da posameznik tudi v naknadno postavljenem roku ni dostavil podatkov o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela za pretekle tri mesece;
*

ob priglasitvi prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela.

Upravna enota obvesti posameznika o opravljenem izbrisu v 8 dneh od prejema obvestila davčnega urada oziroma priglasitve prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela.
Kazenske določbe

Na podlagi petega odstavka 15. člena ZPDZC je za posameznika, ki opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kakor to določa zakon, predvidena kazen od 50.000 tolarjev do 450.000 tolarjev. Poleg denarne kazni pa se mu lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni pri prekršku.

Na podlagi 21. člena ZPDZC se lahko posamezniku poleg navedenih kazni izreče tudi prepoved samostojnega opravljanja dejavnosti ali del, in to za dobo od treh mesecev do enega leta.

Posamezniku tujcu, ki stori katerikoli prekršek po ZPDZC, se lahko izreče varstveni ukrep odstranitve iz države s prepovedjo vstopa za čas od šestih mesecev do dveh let.

Anja - 23.08.2005 - 12:41

Prosim,naredite praktičen primer za uveljavljanje normiranih odhodkov
dogovor neto 100.000.-Sit
Lep pozdrav.

taca - 23.08.2005 - 13:02

Poglejte si na stran Dursa, kjer so navodila za osebno dopolnilno delo. (www.sigov.si/durs/index.php?lg=sl&f=13.html).
Povzetek na hitro. Možne napake.
Do 10. v mesecu po poteku vsakega tromesečja, morate oddati seznam računov za preteklo tromesečje (za prihodke od jan-mar do 10.4.2005 itd.)
Glede obdavčitve pa je odvisno kakšno osebno dopolnilno delo opravljate, za pomoč v gospodinjstvu itd se uporablja 26.člen Zdoh1 (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja), za izdelovanje različnih izdelkov, nabiranje gozd.sadežev itd. pa dohodek iz posameznega posla (32.člen Zdoh-1).
Plačilo dohodnine:
Če račun izstavljate pravni osebi ali fizični osebi ki opravlja dejavnost, davek plača izplačevalec. (10% norm.str, 25% akont.doh).
Če račun izstavljate fizični osebi, vam akontacijo dohodnine izračuna davčna na podlagi poročil, ki jih morate dostaviti do 10. v mesecu za preteklo tromesečje.

Pokličite na vašo davčno upravo in preverite. Mogoče se bo pa še kdo javil. lp

taca - 23.08.2005 - 13:16

Aja.
Npr. Če imate dogovorjen znesek neto 100.000,00 SIT

100.000,00 x 1,29032258064 = 129.032,25 SIT

Bruto 129.032,25 SIT
- 10% norm.str. 12.903,23 SIT
osnova 116.129,02 SIT x 25% (dohodnina) = 29.032,25 SIT

neto 129.032,25 SIT - 29.032,25 SIT = 100.000,00 SIT.

Kaj je na računu obvezno napisati imate v navodilih na strani Dursa.
Če je izplačevalec pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (mora za vas plačati akontacijo dohodnine), bi na račun napisala izračun (se pravi bruto, akont doh., neto),ter napisala na podlagi katere zakonske določba mora izplačevalec plačati akontacijo davka in seveda tudi številko računa za plačilo akontacije davka.
Še enkrat lp.

Matjaž K - 23.08.2005 - 20:04

Ne da bi vsam oporekla, ampak čisto tako teoretično: osebno se ne strinjam s stališčem DURS-a, da je osebno dopolnilno delo, v kolikor se opravlja neodvisno, obdavčeno kot posamezni posel.

Že čisto iz praktičnega vidika: pri dogovorjeni bruto ceni država zavezanca na podlagi takega mnenja "spetriga" za 15% normiranih odhodkov (pri dejavnosti so NO 25%, pri poslu pa samo 10%).