sara - 07.09.2005 - 11:01

čisti OD ne sme biti manjši, kot zajamčena plača 55.853,00 sit.
prevoz, malica ne upoštevati kot plača, ker je to strošek.
upoštevajte vrstni red prihoda izvršb (kdor preje pride - preje melje),
tako lahko pridete v situacijo, da odtrgujete le za en kredit oz. izvršbo.

če je delavka samohranilka je najvišji odtegljaj nad 2/3 čisti OD.

Julija - 08.09.2005 - 06:59

Prepričana sem bila, da mora delavcu ostati minimalna plača zmanjšana za prispevke in davke, pri preživninah pa 2/3 le-te. (SIT 122.600,00 bruto) in ne zajamčena. To izhaja iz 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ali se motim?

lunca - 07.09.2005 - 12:22

Strinjam se s Saro. Mogoče bi bilo pa dobro razmišljati v tej smeri, če je podjetje dobro, da ji ponudi kakšen ugoden dolgoročni kredit, da se delavka reši iz te godlje. Saj smo ljudje, življenje pa včasih zelo kruto. Mi smo na ta način že pomagali, pa še direktor je imel strašansko dober občutek, ko je pomagal. meka :
-------------------------------
Ena naših zaposlenih je očitno zabredla v dolgove, saj sem v teh dneh dobila kar 3 obvestila o njenem neporavnavanju obveznosti iz bank in podobnih kreditodajalcev. Zdaj ji moram te dolgove počasi trgati od plače. Koliko mora delavka mesečno najmanj prejemati (brez nadomestila prevoza in prehrane), da je stvar še O.K.?

Tinka - 07.09.2005 - 12:52

Še to - na vsaki izvršbi piše koliko česa ji trgaš in koliko mora ostati- je pa različno. Npr. če je dolžna banki, ponavadi piše, da ji moraš trgati vse prejemke - ne samo plače. Pa davčni dolg ima prednost, vse ostalo pa po vrstnem redu prejema.

fr - 07.09.2005 - 13:13

Banka nima pravice zahtevati dohodkov, ki predstavljajo povrnitev stroškov delavcu. Tudi nima pravice do prejemkov, ki so predpisani z zakonom, da jih mora delavec dobiti.

Po drugi strani, nekateri - in to ne redki - ljudje ne ločijo, kaj je njihov zasluženi denar in kaj denar drugih, četudi banke.

tanja - 08.09.2005 - 08:22

Preberi si zakon o davčnem postopku 3. poglavje davčni rubež 29i in 30. člen in 190.člen zakona o obligacijah. 145 člen obseg rubeža. velja pa pravilo: na 1.mestu je preživnina, nato davki in RTV!, nato pa vse drugo po časovnem zaporedju. Pa veliko uspeha, ker zna biti stvar prav zakomplicirana.
potem pa se ti zna zgoditi, da so poslali rubež tudi na banko, in bo imela dvakrat trgano (lastna izkušnja)

mm - 08.09.2005 - 18:11

Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe niso omanjena povračila stroškov ali nadomestila za prehrano in prevoz, tako da je načeloma možno rubiti tudi to. Odvisno pa je kaj piše v sklepu, ki ga je potrdilo sodišče na predlog upnika.

naša - 09.09.2005 - 08:02

Tudi mi imamo veliko takšnih primerov. Najprej je preživnina, potem durs in potem ostale prisilne izterjave. Na kreditnih polah pa delavec oz. kreditojemalec podpiše, da dovoli, da se mu odtrga več kot 2/3 plače.
To pomeni, da trgam prisilne in preživnino do 2/3, kredit pa od ostalega. Saj kredit mora sam iti plačat na banko, če mu jaz ne trgam od plače, a ne?