Naslov teme: mnenje DURS o študentskem nezgodnem zavarov.
7219 20.09.2005 - 12:49h / Ostalo / Avtor: nb / 68 / 2
Kaj menite o tem mnenju DURS-a.
CAo
Nezgodno zavarovanje
Pojasnilo DURS, št. 91300-925/2005, 12. 7. 2005
V zvezi z vašim vprašanjem glede nezgodnega zavarovanja študentov pojasnjujemo:
V skladu s prvim in drugim odstavkom 23. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1), v nadaljevanju: ZDoh-1, vključuje dohodek iz zaposlitve vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljevanju: delojemalec) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljevanju: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.
Kot zaposlitev velja vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali je to fizično ali intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela in ne glede na čas trajanja zaposlitve.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 24. člena ZDoh-1 vključuje dohodek iz zaposlitve vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.
Za dohodek iz zaposlitve veljata dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu.
V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZDoh-1 vključuje dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vsak posamezen dohodek za opravljeno delo ali storitev.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 27. člena ZDoh-1 je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
Boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali prihodnjemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.
Glede na to, da študent za delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa dosega dohodek na podlagi odvisnega pogodbenega razmerja, kakor je to določeno v 26. členu ZDoh-1, menimo, da dohodek na tej podlagi pomeni tudi boniteta iz naslova premije za nezgodno zavarovanje študenta, ki jo plača študentski servis in na podlagi katere ima študent ob nezgodi pri tem delu pravico do dnevne odškodnine.
Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po samem zakonu, kakor to določa določba prvega odstavka 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1), v nadaljevanju: ZDDPO-1. Določba drugega odstavka navedenega člena določa:
"Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
2. imajo značaj privatnosti,
3. niso skladni z običajno poslovno prakso."
Določba 1. točke tretjega odstavka 21. člena ZDDPO-1 (nepriznani odhodki) določa, da se kot odhodki ne priznajo zlasti stroški "premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in drugih zavarovalnih premij", kamor nesporno sodijo tudi zavarovalne premije za nezgodno zavarovanje. Nezgodna zavarovanja v skladu z določbami 2. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1) in 8. člena Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov (Uradni list RS, št. 57/99) sodijo med premoženjska oziroma osebna zavarovanja (narava privatnosti), zato menimo, da se v konkretnem primeru pravni osebi stroški zavarovalnih premij ne priznajo kot odhodki.
CAo
Nezgodno zavarovanje
Pojasnilo DURS, št. 91300-925/2005, 12. 7. 2005
V zvezi z vašim vprašanjem glede nezgodnega zavarovanja študentov pojasnjujemo:
V skladu s prvim in drugim odstavkom 23. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1), v nadaljevanju: ZDoh-1, vključuje dohodek iz zaposlitve vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljevanju: delojemalec) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljevanju: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.
Kot zaposlitev velja vsako odvisno pogodbeno razmerje, na podlagi katerega ima fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev, ne glede na to, ali je to fizično ali intelektualno delo, vključno z ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela in ne glede na čas trajanja zaposlitve.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 24. člena ZDoh-1 vključuje dohodek iz zaposlitve vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.
Za dohodek iz zaposlitve veljata dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu.
V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZDoh-1 vključuje dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vsak posamezen dohodek za opravljeno delo ali storitev.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 27. člena ZDoh-1 je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.
Boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali prihodnjemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.
Glede na to, da študent za delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa dosega dohodek na podlagi odvisnega pogodbenega razmerja, kakor je to določeno v 26. členu ZDoh-1, menimo, da dohodek na tej podlagi pomeni tudi boniteta iz naslova premije za nezgodno zavarovanje študenta, ki jo plača študentski servis in na podlagi katere ima študent ob nezgodi pri tem delu pravico do dnevne odškodnine.
Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po samem zakonu, kakor to določa določba prvega odstavka 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1), v nadaljevanju: ZDDPO-1. Določba drugega odstavka navedenega člena določa:
"Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
2. imajo značaj privatnosti,
3. niso skladni z običajno poslovno prakso."
Določba 1. točke tretjega odstavka 21. člena ZDDPO-1 (nepriznani odhodki) določa, da se kot odhodki ne priznajo zlasti stroški "premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in drugih zavarovalnih premij", kamor nesporno sodijo tudi zavarovalne premije za nezgodno zavarovanje. Nezgodna zavarovanja v skladu z določbami 2. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1) in 8. člena Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov (Uradni list RS, št. 57/99) sodijo med premoženjska oziroma osebna zavarovanja (narava privatnosti), zato menimo, da se v konkretnem primeru pravni osebi stroški zavarovalnih premij ne priznajo kot odhodki.






nb - 20.09.2005 - 13:03
UPS, gre za nezgodno zavarovanje. Sem mislila, da so se že pavšala lotili. Vse je OK.
cao
- 22.09.2005 - 11:54
Ko se bo pa študent poškodoval in tožil podjetje za odškodnino,bo pa konec
privatnosti.Kam potem odnesti zahtevek-a na DURS?