Matjaž K - 13.10.2005 - 15:47

Stvarnopravni zakonik /SPZ/
(Ur.l. RS, št. 87/2002)

Pojem

256. člen

(1) Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.
(2) Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.
(3) Stavbna pravica je prenosljiva. Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah.

Nastanek stavbne pravice

257. člen

(1) Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.
(2) Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati ime lastnika nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.
(3) Pravni posel, na podlagi katerega se ustanovi stavbna pravica, ne sme vsebovati razveznega pogoja.

Pravice imetnika

259. člen

(1) Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino.
(2) Če se stavbna pravica nanaša na zgradbo pod nepremičnino, se mora s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dogovoriti glede načina rabe in vzdrževanja zemeljske površine nad zgradbo.

Prenehanje

260. člen

(1) Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.
(2) Izbris stavbne pravice se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.

Predčasno prenehanje stavbne pravice na podlagi pravnega posla

261. člen

(1) Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju.
(2) Za pogodbo o prenehanju se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo nastanek stavbne pravice. Če je na stavbni pravici ustanovljena zastavna pravica, je pogoj za veljavnost pogodbe pisna izjava zastavnega upnika, da s prenehanjem soglaša.

Predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve

262. člen

(1) Lastnik nepremičnine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega.
(2) Sodišče ob prenehanju stavbne pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice.

Posledice prenehanja

263. člen

(1) S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine.
(2) Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

Zastavitev zgradbe

264. člen

(1) Zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko zastavi.
(2) Po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila.

Stavbna pravica kot posebna pravica uporabe

265. člen

Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, če se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra.

Zakon o dohodnini (uradno prečiščeno besedilo) /ZDoh-1-UPB2/
(Ur.l. RS, št. 70/2005)

65. člen

(dohodek iz oddajanja premoženja v najem)

(1) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem po tem poglavju zakona je dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin (v nadaljnjem besedilu: premoženja) v najem.
(2) !!!Za oddajanje premoženja v najem po prvem odstavku tega člena se šteje!!:
1. vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo nadomestilo;
!!!2. drugi primeri uporabe premoženja, kadar tisti, katerega premoženje uporablja nekdo drug ali ima pravico do uporabe premoženja nekdo drug, prejme ustrezno nadomestilo, če ni s tem zakonom drugače določeno.!!!
(3) Kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje najemnina in druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v najem, ki vključujejo zlasti:
1. obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto premoženje plačuje najemnik;
2. premije, nadomestila, odškodnine in podobne dohodke, ki ne predstavljajo dohodka iz 1. točke tega odstavka.

konto - 14.10.2005 - 07:40

Hvala za odgovor. Vendar še vedno ne vem ali sem prav razumela. Fizična oseba, ki je lastnik nepremičnine in istočasno družbenik d.o.o. ustanovi stavbno pravico v korist d.o.o. D.o.o. sedaj iz tega naslova ustvarja stroške (popravila, adaptacija, funkionalni stroški), na drugi strani pa prihodke z oddajanjem nepremičnine v najem. Tako potem d.o.o. ustvarja določeno razliko (dobiček) od najemnin. Zanima me ali lahko d.o.o. iz naslova investiranja v to nepremičnino uveljavlja davčne olajšave.Na drugi strani pa sedaj ne vem kako je z fizično osebo. Ali tudi pri njej nastajajo kakšni dohodki, ki bi bili podvrženi zakonu o dohodnini. Še enkrat prosim za pomoč.

Matjaž K - 14.10.2005 - 07:55

Za do 99. let je zgradba v lasti d.o.o.-ja.

=> v tem času vsi dohodki/stroški gredo na d.o.o.
+ (takšno je moje mnenje), investicije v zgradbo so v takem porimeru investicije v OOS.

Problem pa bi bil (bo), ko bo ta pravica prenehala in (če) bo fizična oseba "dobila nazaj" zgradbo v boljšem stanju (več vredno) kot v stanju, kot jo je "dala v" stavbno pravico.

lp

Matjaž K - 14.10.2005 - 07:56

"Na drugi strani pa sedaj ne vem kako je z fizično osebo. Ali tudi pri njej nastajajo kakšni dohodki, ki bi bili podvrženi zakonu o dohodnini. "

V kolikor je d.o.o. za to stavbno pravico plačuje oz. je plačal, sem mnenja, da se to iz vidika ZDOH-1 obravnava kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.