krpan in druščina postani član

Naslov teme: Zakaj podjetja sploh plačujejo davek?

9258  11.12.2005 - 23:31h / Ostalo / Avtor: doo / 72 / 5

Dragi sotrpini, ali se je že kdo vprašal o smiselnosti tega, da podjetja plačujejo davek na dobiček?

Primer, novoustanovljeno podjetje raste, sicer ima s prvimi posli na papirju nek dobiček, ki pa si ga lastniki jasno ne morejo izplačati saj so denar investirali naprej v novo opremo. No, sedaj pa pride konec leta in računovodja izračuna, da bo treba plačati davek??? Hm, dobro, ampak od kod?

Ali ne bi bilo dovolj, da se obdavči podjetje oz. njegove lastnike šele takrat, ko se dobiček izplača?

Razumljivo bi sicer bilo, da se obdavči nepriznane odhodke oz. privatno porabo na firmi, ampak trenutna obdavčitev je po moje podobna kmetu, ki bi požel polje preden pridelek sploh dozori.

Trenutna situacija je naslednja:

- podjetje plačuje davek in je zaradi pomanjkanja gotovine prisiljeno v zadolževanje,
- zaradi tega podjetje seveda ne more toliko investirati,
- posledično podjetje ne more toliko zaposlovati,
- država tako dobi manj davkov in prispevkov iz naslov izplačil plač in dividend, ki so trenutno višji od davka na dobiček,
- konec leta vsi hektično "optimirajo" davčni rezultat in po nepotrebnem izgubljajo čas,
- davčni svetovalci tratijo ure in ure s tolmačenjem ZDDPO (kar je v bistvu mlatenje prazne slame - prodaja zaradi tega ne bo nič večja),
- DURS ima več dela z odmero in kontrolo davkov.

Če bi se davek izplačeval samo ob izplačilu dobička pa bi bila situacija naslednja:

- podjetje bi z nižjimi stroški lahko zaključilo svoj večletni investicijski ciklus,
- doseženi dobički bi bili večji,
- več bi lahko zaposlovali,
- obdavčitev bi bila zelo preprosta, pač nekoliko večji procent ob izplačilu dividend, ki bi ustrezal sedanji ločeni obdavčitvi podjetja in lastnika,
- konec leta bi se več ubadali z delom in manj s papirji,
- DURS bi imel manj dela z odmero davkov in kontrolo,
- uvedli bi letno pavšalno takso za poslovanje, ki bi krila stroške, ki jih ima država s podjetjem (npr. kot taksa za povračilo uporabe cest),
- davčno nepriznani odhodki ter privatna poraba lastnikov bi se štela, kot izplačilo dobička in bi seveda kot taka bila obdavčena po isti stopnji,
- Slovenija bi postala mikavna za inkorporacijo tujih podjetij, ki bi seveda tukaj morala zaposlovati in plačevati davke in prispevke od plač,
- ...

Komentarji?

BOBUS - 12.12.2005 - 07:44

... in koliko podjetij misliš, bi potemtakem izplačalo dobiček?

sivcek - 12.12.2005 - 09:06

To je seveda politično vprašanje, tehnično to ni problem.
Problem je namreč v tem, da ta davek predstavlja cca 8% prilivov v proračun, ki bi jih vsaj kratkoročno (dokler se ne zmanjša poraba) morali pobrati od nekoga drugega (dohodnina?, ddv?).

Strinjam se z doo, da bi morali razmišljati o racionalnosti davkov ne samo v potencialni davčni osnovi ampak predvsem njenem razmerju do stroškov njihovega uspešnega pobiranja (stroški prilagoditve podjetij in durs, izobraževanje...).
Lep primer bi lahko bila razvpita boniteta na mobilne telefone, ki je najbrž neznatno vplivala na višino prilivov v proračun, če pa upoštevamo celotne stroške v podjetjih, ki so zato nastali (če samo po forumih pogledamo, koliko časa je bilo porabljenega za ugibanje, razprave, jezo... v zvezi s tem), je pa najbrž narodnogospodarski učinek negativen.

Skratka, vsaka sprememba davčnega sistema bi morala biti poleg ocene neposrednega znižanja stroškov podprta tudi z analizo, kakšno bo neto posredno znižanje - skozi razbremenitev podjetij administrativnih formalnosti..., upoštevanje stroškov prilagoditve info sistemov...

doo - 12.12.2005 - 16:16

Isto je s potnimi nalogi in službenimi vozili.

Naj prosim lepo naredijo neko raziskavo kolikšno je tipično oz. povprečno razmerje med službenimi in privatnimi vožnjami, potam pa naj vdarijo nek pavšal, da ne bo več treba vodit evidence voženj.

Potem pa naj se vsak odloči ali se bo mučil z evidencami ali pa lepo plačal nek povprečni davek.

Pa recimo računi male vrednosti. Danes moraš za vsak mali listek zahtevat, da ti napišejo pravi naziv in davčno številko. Lahko bi recimo rekli, da pri računih do 5-10.000 SIT ne potrebuješ izdanega računa s pravilnim nazivom. Pri nas gre za morje malih podjetnikov, ki zapravljajo čas v vrstah pred blagajnami, ker narekujejo svoje podatke. Kakšne so tu sploh možnosti zlorabe?

Kdo pa ima danes poleg dela še čas za takšne neumnosti.

doo - 12.12.2005 - 16:10

Čakaj malo, saj vsak lastnik želi s podjetjem nekaj zaslužit. Ima pa 3 možnosti:

- plača, kjer je obremenitev še večja (prispevki + davki),
- dividende,
- kapitalski dobiček.

Vsaka od teh transakcij je že obdavčena. Torej bi z ustrezno prilagoditvijo končni rezultat za državo moral biti enak. Dejansko gre za isto zadevo, kot pri DDV od fakturirane realizacije. Možen je kratkotrajni izpad prihodkov, na koncu pa bi vsi imeli od tega nekaj več.

Sicer pa bi država pobrala tudi letno takso za delovanje podjetij s katero bi krila stroške infrastrukture za podjetja. Tukaj bi pa seveda izgubaši plačevali enako, kot tisti z dobičkom.

e rita - 12.12.2005 - 13:39

Zato je zakonodaja taka, da se davek pobere takoj, ker nam zakonodajalec ne zaupa. Ne zaupa pa ne zato, ker sodi po sebi. Pa imamo, kar imamo.