krpan in druščina postani član

Naslov teme: ZALOGE FIFO METODA

666  20.01.2006 - 09:25h / Ostalo / Avtor: MARIJA / 140 / 5

POMAGAJTE

KATERO CENO UPOŠTEVATI PRI VREDNOTENJU ZALOG PO FIFO METODI
ČE JE ARTIKEL V MINUS PRODAN.
HVALA

kimi - 20.01.2006 - 09:45

First in, first out: ceno se pa upošteva tisto, ki je najdlje noter in nima veze, da je artikel prodan v minus.

mr - 20.01.2006 - 12:41

Ali to "prodan v minus" pomeni, da še ni bil prevzet? V vsakem primeru njegovo nabavno vrednost-vendar verjetno šele po tem, ko bo le-ta že zračunana!
Če pa je bil prodan "v minus" zato, ker je bila kakšna druga prodaja narobe poknjižena (npr. drug artiekl,..), potem bo potrebno najprej napako odpraviti...

az - 21.01.2006 - 07:16

odpravi napako, ker NIKOLI ne more biti prodaja v minus (ne sme biti)
a

Stary - 22.01.2006 - 19:44

>odpravi napako, ker NIKOLI ne more biti prodaja v minus
> (ne sme biti)

Ne, to je teorija. V praksi je čisto mogoče. Ko nam npr. dobavitelj dobavi 100 kosov nekega artikla, in tudi zaračuna teh 100 kosov, pač spregledamo, da je v kartonu pomotoma dobavil 2 kosa več. Ko potem počasi prodajamo in se zaloga približa 0, je seveda težava, če imamo kupca pri blagajni, pa mu ne moremo prodati v "minus". Problem so seveda tudi napake pri zamenjavah artiklov (napačno označeni), ali pa ko narobe zaračunamo (količinsko preveč) v času, ko je vsa zaloga še dovolj pozitivna, da napak ne opazimo. Pa kupec npr. pozabi artikel v prodajalni, čeprav ga je plačal.

Če rečeš: "odpravi napako", je to dokaj enostavno slišati, a napaka je morda neugotovljiva, ker ne vemo, kdaj je v resnici nastala. Težavo velikokrat lahko odpravimo ZGOLJ z inventurnim popisom in knjiženjem viškov oz. manjkov. In se mi zdi to čisto prav.

Kar pa se tiče vrednotenja - pri vseh metodah je težava, če prodajamo v minus (razen pri metodi planskih cen). Moja logika je, da je v principu vseeno, katero nabavno ceno vzamemo pri prodaji v minus, vendar pa bo kasneje treba TO enako ceno upoštevati, ko se bo zaloga korigirala - ob. npr. odpravi negativne zaloge nazaj na količinsko stanje 0 - s knjiženjem viška. Tako ni matematično gledano nič narobe če v minus vrednotimo celo z nabavno ceno 0 SIT. Ker, v tistem zgornjem primeru, ko je dobavitelj pomotoma dobavil preveč, lahko postavimo logiko, da nam je tista 2 kosa podaril (torej z NC 0 SIT). In tudi s tema 2 kosoma smo dejansko zaslužili veliko (marža je kar celotna PV) po takšni logiki.

A vseeno marsikdo tega ne bo zagovarjal. Zato bo običajno takrat, ko negativne zaloge ne moremo preprečiti, najmanj narobe, če vzamemo ZADNJO nabavno ceno, ki je bila uporabljena ob knjiženju porabe oz. prodaje pri zadnjem kosu (oz. enoti mere), ko je zaloga padla na stanje 0. Potem, če je to LIFO, zadnja LIFO cena, odvisno od metode (FIFO, LIFO, povprečna...). S tem, da je nujno, da se ob kasnejšem knjiženju prejema (rednega ali inventurnega ali še kakega tretjega) zagotovi neka uskladitvena knjižba - korekcija vrednosti porabe, ki smo jo zagrešili s "približno" ocenjeno ceno ob skoku v minus...

Recimo.

- 25.01.2006 - 11:52

če sta v škatli 2 art več, se dva več prevzameta,in to knjižno uskladite
je pač vaš prihodek in ni vam treba plačati po rač