punčka - 21.01.2006 - 22:27

Na podlagi 70. člena1 pravilnika o računovodstvu je ………… (pristojni organ) ……… (ime družbe) dne ………… sprejel

PRAVILNIK2 O BLAGAJNIŠKEM POSLOVANJU

1. člen
(splošno)

Ta pravilnik ureja vsa opravila, povezana z gotovino, to je bankovci, kovanci, čeki in takoj udenarljivi vrednostnimi papirji:

1. sprejemanje, izdajanje in hrambo gotovine ter vrednotnic3 in vrednostnic (odslej oboje vrednotnice; kjer so mišljene samo ene, je to posebej poudarjeno), s katerimi je treba ravnati enako kot z gotovino (odslej hramba tolarske gotovine in vrednotnic),

2. plačevanje s tolarsko gotovino (odslej blagajniško poslovanje) in plačevanje z devizno gotovino (odslej devizna blagajna) ter

3. hramba blagajniške dokumentacije

2. člen
(brezgotovinsko in gotovinsko plačevanje)

Družba poravnava svoje obveznosti in prejema plačila za terjatve brezgotovinsko prek transakcijskega računa (odslej TRR), ki ga ima pri izvajalcu plačilnega prometa4 (odslej banka), razen v primerih, ko gotovinska plačila dovoljuje ta pravilnik.

Blago in storitve ter obrazce, žetone, znamke, koleke in storitve taksistov, katerih vrednosti ne presegajo 10.000,00 SIT, plačuje družba z gotovino. Ne glede na velikost nabave se gorivo, cestnine in predornine plačujejo z uporabo plačilnih kartic, izdanih na ime družbe. Izjemoma in le po odobritvi odgovorne osebe se lahko neodložljive nabave blaga in storitev plačajo z gotovino, vendar ne več kot 100.000,00 SIT.

Takse konzularnim in diplomatskih predstavništvom se na njihovo zahtevo plačajo z gotovino.

Kmetijski pridelki, gozdni plodovi, industrijski in drugi odpadki ter izdelki domače in umetne obrti se lahko plačajo z gotovino do 30.000,00 SIT.


_______________________________

1 - Člen iz predloga pravilnika o računovodstvu, ki smo ga objavili v Iksu 7/02

2 - Notranji akt smo poimenovali pravilnik, seveda pa se lahko imenuje tudi drugače

3 - Vrednotnice, kot so poštne znamke, koleki, bloki vozovnic in nalepke za krajevni javni promet ter boni za prehrano in podobno, niso namenjeni pretvarjanju v gotovino, temveč se z njimi poenostavijo posebna plačila skladno z njihovimi raznovrstnimi nameni. Zato se ne obravnavajo kot gotovina, čeprav se hranijo v blagajni. Iz tega sledi, da se izkazujejo ločeno od gotovine, in sicer med kratkoročno odloženimi stroški (SRS 7.3 in 7.27)

4 - Izvajalci plačilnega prometa so poslovne banke in hranilnice, ki morajo imeti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnega prometa, ter Uprava Republike Slovenije za javna plačila.


Plače in regres za letni dopust ter drugi osebni prejemki (nadomestila stroškov za prehrano med delom, prevoz na delo in z njega in ločeno življenje ter terenski dodatek, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in solidarne pomoči) se nakazujejo zaposlenim na njihove osebne račune. Izjemoma, po odobritvi odgovorne osebe, se solidarnostne pomoči do 300.000 SIT lahko izplačajo v gotovini.

Povračila potnih stroškov (dnevnice, povračila stroškov prevoza in prenočevanja na službenem potovanju) do vrednosti 50.000 SIT se povrnejo zaposlenim v gotovini, večje vrednosti pa se nakažejo na njihove osebne račune pri banki.

Predujmi za službena potovanja se izplačajo v gotovini v znesku, ki ga določi odredbodajalec. Predujmi za plačila storitev ( na primer vstopnina za posvetovanje) se izplačajo v znesku, ki ga določi odredbodajalec, vendar ne več kot 100.000 SIT.

S čeki5 se plačujejo le obveznosti do dobaviteljev v tujini, kadar zahtevajo takšno plačilo.

3. člen
(število in vrste blagajn, čas poslovanja in način evidentiranja)

Družba ima dve blagajni: tolarsko in devizno.

Po potrebi se organizirajo pomožne blagajne. Sklep o organiziranosti pomožnih blagajn sprejme vodja računovodstva. Pobudo za organiziranje pomožne blagajne lahko da tudi prodajna ali nabavna služba ali druga zainteresirana služba oziroma oseba.

Delovni čas blagajne je od 8. do 14. ure.

Evidentiranje blagajniškega poslovanja se vodi z računalnikom.

4. člen
(delo in odgovornost blagajnika)

Blagajnik:
- kontrolira formalno pravilnost listin, ki so podlaga za vplačila ali izplačila gotovine
- kontrolira, ali je vsebino listin, ki so podlaga za izplačilo, potrdila (likvidirala) pooblaščena oseba,
- sestavlja blagajniške vplačilnice in nje,
- opravlja vplačila v blagajno in izplačila iz nje,
- vodi blagajniške evidence (blagajniški dnevnik),
- hrani v blagajni gotovino in vrednotnice ter še ne unovčene čeke in potrdila o plačilih s kreditnimi ali plačilnimi karticami ter
- hrani blagajniško dokumentacijo.

Blagajnik mora opravljati blagajniško poslovanje skrbno, pravilno in sproti.

Blagajnik je dolžan preveriti vsebinsko pravilnost vplačila in ustreznost zneska položene gotovine. Ne sme sprejemati ponarejenih bankovcev in kovancev. Če sprejme očitno ponarejen denar, materialno odgovarja. Take primere mora prijaviti odgovorni osebi v družbi.

_______________________________

5 - Ček je listina, s katero izdajatelj (trasant) pooblasti banko (trasata), pri kateri ima denarna sredstva, naj z njegovega dobroimetja na TRR plača prejemniku (remitentu) na čeku izkazano denarno vsoto. Pogoj za izdajo čeka je, da ima izdajatelj na TRR kritje, s katerim lahko razpolaga. Ček se praviloma zlahka pretvori v gotovino, zato ga SRS uvrščajo med ustreznike gotovine.
Pri izplačilih blagajnik preverja identiteto prejemnika po podatkih iz osebne izkaznice ali drugega dokumenta. Če osebo pozna, preverjanje identitete ni obvezno.

Blagajnik odgovarja za blagajniški primanjkljaj, razen če je dokazano, da ni kriv.

Če je pri blagajniku v koledarskem letu ugotovljen neopravičljiv blagajniški primanjkljaj nad 1.000 SIT 6, se to šteje za kršitev delovne dolžnosti s povzročitvijo večje materialne škode. V takem primeru se za blagajnika uvede disciplinski postopek.

II. HRAMBA TOLARSKE GOTOVINE IN VREDNOTNIC

1. Oprema in popisi

5. člen
(oprema za shranjevanje gotovine in vrednotnic)

Družba ima dve vrsti opreme za shranjevanje gotovine in vrednotnic:
- neprenosno ognjevarno blagajno, ki je glede na tip zavarovana pred vlomom z dvema ključema ali z elektronsko/digitalno ključavnico, ter
- prenosne blagajne: priročno omarico, posebni kovček, kaseto in posebni ovitek za prenašanje gotovine.

V neprenosni blagajni se hranijo gotovina in vrednotnice. Neprenosna blagajna se(glede na izvedbo) zaklepa
- najmanj z dvema ključema: enega hrani blagajnik, drugega pa druga oseba – soključar;
- elektronsko/digitalno ključavnico, pri kateri sta dve šifri za odpiranje; eno pozna blagajnik,, drugo pa druga oseba – soključar.

Soključarja (enega ali več) imenuje računovodja s sklepom. Soključar mora hraniti ključe tudi po poteku delovnega časa; ne sme jih hraniti v pisalni mizi ali na drugih nezavarovanih mestih.

Neposredno blagajno odpirata blagajnik in soključar skupaj.

Rezervni ključ oziroma šifri neprenosne blagajne se hranijo v posebni ovojnici in v prostoru, ki ga določi direktor. Na ovojnici morajo biti tile podatki:
- ime družbe
- označba neprenosne blagajne
- označba ključavnice (zgornja, srednja)
- številka ključa v ovojnici
- ime in priimek delavca, ki je pooblaščen za dvigovanje oziroma odpiranje ovojnice
- imena in priimki ter podpisi delavcev, ki so ključ shranili v ovojnici ter
- datum, ki so to storili.

Če se rezervni ključi shranijo pri drugi osebi, mora prejemnik pisno potrditi njihov prejem.

V priročni omarici hrani blagajnik gotovino med delovnim časom. Ob koncu delovnega dne se priročna omarica shrani v neprenosno blagajno.


_______________________

6 - Razumljivo, da si podjetja sama postavljajo meje.


Specialni kovček, kaseta in posebni ovitek se uporabljajo za prenašanje gotovine zunaj poslovnih prostorov (za polaganje gotovine na TRR pri banki). Gotovina nad 1.000.000 SIT se prenaša v spremstvu varnostnika.

Vrednotnic se hranijo v posebnem ovitku v neprenosni blagajni.

6. člen
(sredstva v blagajni in popis)

V blagajni se hranijo gotovina, čeki, potrdila o plačilih s plačilnimi karticami in vrednotnice, ki se razvrstijo in popišejo po apoenih ob

- zaključitvi dnevne blagajne
- prejemu zneska, dvignjenega s TRR
- izdaji gotovine za polog na TRR in
- primopredaji blagajne.

7. člen
(zapisnik o popisu pri primopredaji blagajne)

Če blagajnik začasno ali dokončno preneha opravljati blagajniško poslovanje, se ob primopredaji prenosne blagajne (ene ali več) popiše stanje gotovine, čekov, potrdil o plačilih s plačilnimi karticami in vrednotnic.

Popis opravi komisija dveh7 članov, ki jo imenuje računovodja. Blagajnik ne more biti član komisije.

Komisija sestavi zapisnik, v katerem napiše podatke o stanju gotovine, čekov, potrdil o plačilih s plačilnimi karticami in vrednotnic, ter ga podpiše. Popiše tudi stanje blagajniških listin na dan primopredaje. V zapisniku o popisu blagajne se obvezno napišejo zadnje zaporedne številke blagajniške vplačilnice in izplačilnice ter blagajniškega dnevnika.

Zapisnik se sestavi v 3 izvodih. Po 1 izvod se izroči osebam, med katerimi je bila opravljena primopredaja, 1 izvod pa se arhivira (zgled zapisnika je priloga 1).

8. člen
(redni in izredni popis blagajne)

Popis blagajne se opravi enkrat letno za potrebe sestavitve poslovnega poročila družbe. Popisna komisija popiše gotovino v blagajni, potem ko blagajnik zaključi blagajniški dnevnik za zadnji dan obračunskega obdobja. Popisna komisija opravi ta popis ob koncu zadnjega dne poslovnega leta.

Odgovorna oseba lahko odredi tudi izredni popis, ki se opravi nenapovedano. Komisija prekine delo blagajne ter popiše listine in gotovino v njej.

Popisna komisija opravi delo na način, opisan pri primopredaji blagajne. Za vsako vrsto sredstev v blagajni vpiše zneske na posebne popisne liste oziroma sestavi poseben zapisnik.





___________________________________

7 – je najmanjše možno število članov
9. člen
(primanjkljaji in presežki

Če se pri zaključitvi dnevne blagajne ugotovi presežek ali primanjkljaj, se vpiše v blagajniško evidenco (blagajniški dnevnik). Če se ugotovi pri primopredaji, se vpiše v zapisnik o primopredaji blagajne. Razlike nad 100 SIT mora blagajnik raziskati in vpisati razloge za nastanek v blagajniški dnevniku.

Presežki gotovine v blagajni so prihodki družbe, za primanjkljaje pa je odgovoren blagajnik in jih mora vrniti.

Izjemoma, če je dokazano, da blagajnik ni kriv za primanjkljaj (na primer pri vlomni tatvini), pa primanjkljaj bremeni sredstva družbe.

2. Dovoljeni znesek gotovine v blagajni

10. člen
(znesek gotovine v blagajni)

Največji znesek, ki sme biti konec dneva v tolarski blagajni (odslej blagajniški maksimum), je 50.000 SIT. Poleg tega zneska je lahko v blagajni tudi gotovina za
- plačila blaga in storitev ter za druge obveznosti do imetnikov TRR, če posamično izplačilo ne bo večje od 100.000 SIT
- takse konzularnim in diplomatskim predstavništvom
- odkup efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov ter kreditnih pisem od tujih in domačih fizičnih oseb v okviru registriranih menjalniških poslov ter
- izplačila fizičnim osebam, ki jim v skladu s predpisi ni treba nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah,

pri vseh naštetih namenih pa se upoštevajo omejitve iz 2. člena tega pravilnika.

Gotovina, dvignjena za namene iz prvega odstavka tega člena, je lahko v blagajni največ 3 delovne dni8, vključno z dnem dviga.

Gotovino, ki presega dovoljeni znesek, je treba položiti na TRR
- med delovnim časom poslovne banke z oddajo referentu v poslovni banki
- zunaj delovnega časa poslovne banke pa z oddajo gotovine v njen dnevno – nočni trezor.

Odgovorna oseba oziroma organ s pisnim sklepom (zgled sklepa je priloga 2) spremeni (poveča ali zmanjša) velikost blagajniškega maksimuma, če je potrebno zaradi spremembe
- zneskov in vrst izplačil v gotovini ter
- oddaljenosti od najbližje banke, pri kateri ima družba TRR.

11. člen
(uporaba gotovine iz iztržka)

Znesek dnevne prodaje blaga in storitev prek blagajne (odslej iztržek) mora biti pokrit s plačilnimi sredstvi (gotovina, čeki, potrdili o plačilih s plačilnimi karticami, krediti, vrednostnimi boni).


_______________________

8 – Če je sedež blagajne oddaljen od banke več kot 15 km, je gotovina lahko v blagajni največ 15 dni (vključno z dnem dviga)
Gotovina iz dnevnega iztržka, ki se sme do pologa TRR uporabiti za plačevanje blaga in storitev ter povračila potnih stroškov, se ne sme uporabljati za osebne dohodke in osebne prejemke. Gotovina iz iztržka, zmanjšana za dovoljena izplačila, se položi na TRR.

Uporaba gotovine iz iztržka za plačila blaga in storitev ter za povračila potnih stroškov se obračuna z banko, pri kateri je odprt TRR, pri naslednjem vplačilu gotovine na TRR9. Obračun se opravi s pobotom na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov oziroma gotovinskih izdatkov.

12. člen
(negotovinske blagajne)

Družba ima 3 pomožne negotovinske blagajne:
- blagajno vrednotnic, v kateri so shranjeni poštne znamke ter upravni in sodni koleki
- blagajno vrednostnih bonov ter
- blagajno vrednostnic, v katero se spravljajo druge vrednostnice (vrednostni papirji, drugo).

Blagajniška evidenca se vodi za vsako blagajno posebej. V njej morajo biti zagotovljeni podatki o vrstah, količinah in vrednostih vrednotnic in vrednostnic ter podatki o začetnem in končnem dnevnem stanji in gibanju (prejemih, izdajah) enih in drugih.

Za vsako izdajo vrednotnic in vrednostnic iz blagajne mora obstajati opravičilna listina.

Podatki o izdaji/porabi
- poštnih znamk morajo biti usklajeni s podatki iz poštne knjige o oddaji pisem in paketov
- žetonov se morajo ujemati s podatki iz posebne evidence o porabi (iz nje mora biti razvidno, kdo je dobil koliko žetonov ter kdaj in za kakšno pot)
- koliko morajo biti usklajeni s podatki oddanih in kolkovanih listin
- vrednostnih bonov morajo biti usklajeno s podatki o njihovi prodaji za gotovino in druga plačilna sredstva ter o podaritvi.


III. BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE

1. Splošne določbe

13. člen
(splošno)

Blagajniško poslovanje zajema:
- sprejemanje gotovinskih vplačil in opravljanje gotovinskih izplačil
- polaganje prejete gotovine na TRR in dvigovanje gotovine s TRR
- sestavljanje blagajniških listin
- vodenje evidenc o vplačilih in izplačilih (blagajniški dnevnik) ter
- hrambo blagajniške dokumentacije (listin in evidenc).

14. člen
(vplačilni in izplačilni naslovi)

Vplačila v blagajno in izplačila iz nje morajo imeti vedno vplačilni oziroma izplačilni naslov, ki je povezan s poslovanjem.

__________________________________

9 - tak poračun je potreben najmanj enkrat mesečno.
Vplačilni naslovi so:
- listine o prodaji blaga in storitev (račun, trak registrske blagajne, obračun iztržka prodajalne, drugo)
- listine o dvigu gotovine s TRR ter
- druge listine (potni nalogi pri vplačilu akontacij, sodni sklep, kreditna pogodba, drugo)

Izplačilni naslovi so:
- računi za nabavljeno blago in storitvem, plačani z gotovino
- odkupne listine pri nakupu kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov ter izdelkov domače in umetne obrti
- listine o pologu gotovine na TRR ter
- druge listine (potni nalog, drugo)