Eno prejšnjih vprašanj se je nanašalo na delovne obleke. Ker zna biti zadeva aktualna tudi pri davčnem obračunu, podajam razlago DURS-a:

V skladu s četrto točko prvega odstavka 31. člena Zakona o dohodnini – Zdoh-1 (Ur. l. RS.št. 17/05-UPB1 in 53/05) se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi predpisi.

V kolikor so interni akti o zaščite in delovni obleki izdani na podlagi zakonskega predpisa, da morajo delavci na delovnem mestu imeti predpisano obleko ( v dopisu sami navajate da delavce zaščitna obleka varuje pred umazanijo, mrazom in drugimi vremenskimi neprilikami), se šteje, da je nabava delovne obleke določena s posebnimi predpisi. Tako je npr. v 51.členu Zakona o zasebnem varovanju ( Ur. l. RS. Št. 126/03) določeno, da varnostniki, varnostni tehniki in operaterji VNC nosijo med opravljanjem nalog delovno obleko.
...

Naj pojasnim, da mi vse do danes ni nihče razložil, kaj je "posebni predpis" po citiranem členu ZDOH. Niti sindikat (SKEI, na ravni države), niti ZDS, niti kdo drug mi do sedaj ni podal jasne pravne osnove, s katero bi se človek boril proti brdavsu, ki bo ob pregledu "ven metal" delovne pajace (ibercuge) in plašče - če nimaš te sreče, kot jo imajo npr. varnostniki, ki jim uniformo odreja zakon. Ugotavljam, da "ne gre skozi" niti termin "zaščitna obleka", saj zdravstveni predpisi (ne vem točno kateri) eksplicitno izločajo "ibercuge" iz spiska zaščitnih oblek. Ko posledično pričneš razpravo, da bo treba za "ibercuge" obračunati boniteto in da to ni davčno priznani strošek, se "normalni" pričnejo trkati po čelu in te pošiljajo na oddih v Hrastovec (aliPolje, če si iz Lj)...

Ali ima kdo kake praktične izkušnje z brdavsi na to temo? Zadeva je lahko hudo sporna v vsaki proizvodni ali storitveni dejavnosti (zidarji, avtoservisi, inštalaterji...). Kako postopate?