MARTIN KRPAN - 08.06.2001 - 23:59

Takšnih primerov v praksi poznam veliko. Do sedaj pri inšpiciranju ni bilo nobenih problemov, če je najemodajalec fizična oseba. Vendar se bo verjetno kaj kmalu "rodil" kakšen brdavs, ki bo pričel pojasnjevati, da tržna cena "oproščene" najemnine predstavlja izredni prihodek za najemojemalca, v vašem primeru d.n.o.

PEPELKA - 10.06.2001 - 08:58

Martin, če bi brdavs ugotovil izredne prihodke potem bom jaz vsaj v višini le teh upravičena izkazati tudi stroške. In kaj bo imela brdavsarija od tega?

srečka - 10.06.2001 - 14:28

Za nazaj z dokazovanjem stroškov ne bo nič, kar pozabi pepelka. Tudi
princ ti ne bo nič pomagal. Pripravi peneze.

MARTIN KRPAN - 11.06.2001 - 08:09

V kolikor bi izkazovali odhodke, niste odvedli dohodnine (ki se res odvede šele ob "plačani realizaciji), tako ste lahko znova v precepu. Če gre za najemno pogodbo brez opredelitve plačila najemnine, prav tako odhodki ne morejo nastati. Tako vam za "nazaj" ne bi pustili vzpostavljati odhodke. Sicer se nisem poglabljal tako v pravno zadevo kot HM, vendar bi verjetno na osnovi navedenega brdavski res lahko zabeležili izredne prihodke. Dosedaj tako niso odreagirali pri davčnih pregledih. Upam, da tega trenutno ne berejo.

sv - 11.06.2001 - 09:28

se je že zgodilo tako

HM - 09.06.2001 - 15:04

Smisel civilnih (zasebnih) razmerij je, da se v cim manjši meri omejuje pogodbena svoboda strank, kar samo pomeni, da se lahko (praviloma) sklepajo kakršnekoli pogodbena razmerja (avtonomija strank). So dolocene izjeme (kršitev moralnih pravil, poštenja, nekatere kogentne dolocbe v ZOR).

Tako, da se lahko v civilnem pravu sklepajo tudi pogodbe o brezplacni uporabi stvari. Vendar to ni najemna pogodba, ker tako iz narave kakor tudi definicije v samem zakonu (ZOR) izhaja, da najemno razmerje ni neodplacno razmerje. Neodplacno razmerje pri dajanju stvari v uporabo se imenuje posodbeno razmerje (posodbena pogodba).

Vendar navedeno ne spremeni ugotovitve, da se takšna vrsta razmerja lahko sklepa. Na koncu koncev je tudi vseeno, kako imenujete takšno pogodbo (najemna, posodbena...), ker je potrebno vedno pogledati vsebino pogodbe. Je pa velikokrat zavajajoce. Do kakšnega (po vsebini) razmerja je prišlo bo predvsem vazno pri mogocem sporu pred sodiscem, kajti dolocene razlike glede razlicnih pravnih vprašanj med obema pogodbama obstajajo (Novi predlog ZORa ureja tako najemno kot posodbeno pogodbo kot dve razlicni pogodbi s sebi lastnimi znacilnostmi).

Kako se navedeno kaze na davcnem podrocju? Pojma nimam, ker ne poznam, v tem primeru, relevantnih davcnih dolocb. Vendar pa ce je pri odmeri, oziroma pri ugotavljanju stroškov, prihodkov zgoraj navedeno (npr. brezplacnost) pomembna, potem bo inspektor moral izhajati iz vsebine, ne pa naslova pogodbe.


Ajt
HM

P.S.:

POSODBENA POGODBA

587. člen Pojem

S posodbeno pogodba se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil.


ZAKUPNA POGODBA (op.p.: Najemna pogodba)

595. člen Pojem

(1) Z zakupno (najemno) pogodbo se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino).

tara - 09.06.2001 - 19:11

HM je pa sigurno odvetnik.

Tiče - 09.06.2001 - 21:52

Iskrena hvala za izčrpne odgovore !