Naslov teme: Brez olajšave zaradi družinske pokojnine
2806 12.03.2006 - 19:09h / Dohodnina / Avtor: Andrej / 180 / 12
Prosim za komentar.
Ali res to drži ali je zavajanje.
www.finance-on.net/?MOD=show&id=147216
Lepo nedeljo Andrej
Ali res to drži ali je zavajanje.
www.finance-on.net/?MOD=show&id=147216
Lepo nedeljo Andrej
Matjaž K - 12.03.2006 - 19:27
Drži.
MAJ - 13.03.2006 - 10:18
Mene pa zanima družinska pokojnina v primeru, da je otrok še mladoleten 7 let. Od davčne sem dobila obvestilo za prejemke za konec leta, ko je sin prejel prvič družinski pokojnino. Ali moram znesek vpisati pod lastna sredstva družinskega člana, ali se olajšava zmanjša za znesek prejete
pokojnine?
Bumm - 13.03.2006 - 21:40
NE, NE. Nimate kam vpisati. Toda, če je mulček imel še kataster, ker je po atiju podedoval en del hiše z vrtom, potem morate za njega oddati dohodninsko napoved. Ali pa pripraviti denar za globo. Ja ja, tako je v tej deželici. Bumm
natka - 13.03.2006 - 12:28
Da, drži. Zdi se mi zelo narobe. Če imajo polnoletni otroci oba starša in študirajo, so vzdrževani družinski člani, če pa enega izgubijo in imajo zato družinsko pokojnino, pa niso potrebni vzdrževanja oz. nimajo pravico biti vzdrževani. Kje pa so bili odgovorni, ko se je sprejemala ta sprememba v zakonu. Katastrofa! Mislim, da bi so to moralo popraviti.
Bumm - 13.03.2006 - 22:08
Zakaj pravite, da drži? A zato, ker je DURS tako napisal? Halo? Tukaj je pa malo mim udaril, ampak tudi ta tema se bo odvila šele po prejemu dohodninskih odločb. Zakaj? Zato, ker ZDoh-1 v 109. členu pravi, da je n. pr. študent vzdrževani družinski član zavezanca, če "nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti", v 1. odstavku 23. člena pa isti ZDoh-1 govori o DELOJEMALCU, ko pravi, kaj je dohodek iz zaposlitve ("Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejema fizična oseba na podlagi zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: delojemalec) ... v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.") Jasno je, da pri pokojnini študenta ne gre za delojemalca in tudi ne za njegovo preteklo ali sedanjo zaposlitev. NE GRE TOREJ ZA DOHODEK DELOJEMALCA (Bumm) NA PODLAGI ZAPOSLITVE.
Pa še nekaj. Jasno je, da bi bil ZDoh-1 neustaven, če bi isti otrok do 18. leta mogel biti vzdrževani družinski član, v 19. letu pa nič več. Hodi pa v isto srednjo šolo, morda celo v isti razred, če ga uspe ponavljati. Ljudje, ne delajmo reklame za nekaj, kar je sporno. Vabim k razpravi. Vedno vaš, Bumm.
Matjaž K - 14.03.2006 - 07:30
.. od izplačevalca, ki je delodajalec !!! ali druga oseba !!! (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.
Bumm - 14.03.2006 - 09:01
Glede izplačevalca ni sporno. Vendar ne more bi ti povdarek na izplačevalcu. Ta je lahko kdor koli. Pomembno je, ali sploh imamo dohodek iz zaposlitve. In če nimamo zaposlitve, nimamo dohodka iz zaposlitve. Če nimamo delojemalca, nimamo dohodka delojemalca. In v konkretnem primeru nimamo ne dohodka iz zaposlitve in ne delojemalca. Govorim z vidika študenta. Predlagam branje odločbe, s katero otrok dobi pokojnino. Bumm.
Stanko - 14.03.2006 - 10:04
"Glede izplačevalca ni sporno. Vendar ne more bi ti povdarek na izplačevalcu. Ta je lahko kdor koli."
IZHODIŠČE: Če je izplačevalec lahko kdor koli = delodajalec ali druga oseba, potem zakonskega besedila "(v nadaljnjem besedilu: delodajalec)" ni mogoče razumeti vsebinsko, temveč le kot okrajšavo za besedilo "delodajalec ali druga oseba".
IZPELJAVA+SKLEP: Ob takšni predpostavi tudi zakonskega besedila "(v nadaljnjem besedilu: delojemalec) ne gre jemati vsebisnko temveč le kot okrajšavo za zakonsko besedilo "prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve".
Sicer pa je izpolnjen tudi pogoj "prejme fizična oseba na podlagi zaposlitve". Otrok je fizična oseba, dohodek prejme na podlagi zaposlitve. Sicer ne svoje, temveč na podlagi zaposlitve svojega starša.
Verjetno je zakonodajalec razmišljal v smer, da so pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja na podlagi drugih predpisov, obdavčene v okviru dohodka iz delovnega razmerja. Pri tem pa mu je bilo vseeno kdo je izplačevalec in kdo prejemnik. Gledal je naravo prejemka.
Če menite, da družinka pokojnina ni dohodek iz delovnega razmerja. Greva korak naprej. Ali je potem drug dohodek ? Oproščen dohodek namreč ni.
Bumm - 14.03.2006 - 17:07
Pogovarjamo se o olajšavi, ne o obdavčitvi dohodka. Obdavčitev pokojnine je povsem druga zgodba. So jo pač obdavčili (ali pa ne, glej 3. in 6. odstavek 106. člena). Otrok je davek plačal (ali pa ne) in to kot uživalec družinske pokojnine (glej 8. člen ZPIZ-1-UPB3). Pokojnino po ZDoh-1 opredeljuje 28. člen ZDoh-1 in družinska pokojnina je vključena. Pokojnina pa ni dohodek iz delovnega razmerja (ti so navedeni v 1. odstavku 25. členu ZDoh-1, beri: (1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti: ...) ampak je dohodek, ki se le šteje za dohodek iz delovnega razmerja (ti so navedeni v 2. odstavku istega člena, beri: (2) Za dohodek iz delovnega razmerja SE ŠTEJEJO TUDI: ... 6. pokojnine ... Primerjajte nadomestila iz 4. točke 2. odstavka 25. člena. Jasno je, da "fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju" niso v delovnem razmerju in torej prejeto nadomestilo in drugi tam omenjeni dohodki niso dohodki iz delovnega razmerja pač pa se le ŠTEJEJO za dohodke iz delovnega razmerja.
Uf, pa nadaljujmo pri olajšavah. V 3. odstavku 109. člena je določeno, da se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca ŠTEJE tudi otrok do 26. leta starosti, če ... nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Besedica ŠTEJE je pomembna, saj je tak otrok lahko popolnoma osamosvojen, študira lahko v Avstraliji ali v ZDA, je poročen, oče ali mati enega, dveh, treh itd otrok. Jasno je da obstaja velika razlika med dejanskim stanjem "vzdrževani družinski član" in stanjem, ko se nekoga "šteje za vzdrževanega družinskega člana". ZDoh-1 ne zahteva dejanskega stanja, zadovolji se s ŠTEJE. In ne pozabimo, tudi pokojnina le ŠTEJE za dohodek iz delovnega razmerja.
Uf, uf, postaja zapleteno. Gremo naprej v finale. Kaj je dohodek iz zaposlitve? O tem beremo v 1. odstavku 23. člena ZDoh-1: "Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba NA PODLAGI ZAPOSLITVE (v nadaljnem besedilu: DELOJEMALEC) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo. Zaključek. To velja tudi za študenta. Ni zaposlitve, iz teg sledi - ni rednih dohodkov iz zaposlitve, iz tega sledi - je olajšava za vzdrževanega družinskega člana po 3. odstavku 109. člena. Ja? Še ne? Pa morda prihodnjič. Nič drugega ne pričakujem od bralca, da se zamisli nad lahkotnostjo ločevanja otrok do 18. leta starosti in nad 18. letom - isti otrok, ista šola, ista pokojnina po pokojnem očetu ali mami, ista živeča mama ali oče, ki ga vzdržuje. Pa za povrhu nekdo, ki ne loči vsebine dohodka iz zaposlitve (naj prebere zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti: Primerna zaposlitev je delovno razmerje za določen čas ali za nedoločen čas.)in vsebine dohodka iz opravljanja dejavnosti, v primerjavi z družinsko pokojnino. Razmislek, ljudje, razmislek. Razmislek, Stanko.
Stanko - 14.03.2006 - 19:07
Jasno mi je, da se pogovarjamo o olajšavi in ne o obdavčitvi dohodka. Je pa besedna zveza »Dohodek iz zaposlitve« uporabljena kot negativni pogoj za priznavanje olajšave.
Eno je kako se (lahko) bere zakon, drugo pa je kaj bi bilo prav. Strinjam se, da je v konkretnem primeru lahko ustavno vprašljivo (domnevno) razlikovanje otrok do, in otrok nad 18 let.
»Dohodek iz zaposlitve« za potrebe ZDoh-1 se da razumet tudi na drugačen način kot je opredeljena v drugi zakonodaji (po vašem-zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti).
Pod »dohodek iz zaposlitve« po ZDoh-1 spada več različnih prejemkov, nekateri (med drugimi) so dohodki iz delovnega razmerja, nekateri pa se samo štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. Kar se mene tiče so vsi ti dohodki (tudi pokojnine) »dohodki iz zaposlitve«.
Vašega pisanja med vrsticami nisem najbolje razumel:
Mislim, da se strinjava, da je pokojnina sicer obdavčena v okviru »dohodka iz zaposlitve«, ker se šteje za dohodek iz zaposlitve. Od tukaj naprej pa vas izgubim.
1) Ali je po vašem mnenju v besedni zvezi »nima rednih dohodkov iz zaposlitve« zakonodajalec izključil (sicer v poglavju »dohodki iz zaposlitve«) navedene dohodke, ki se le štejejo za dohodke iz delovnega razmerja ?
2) Kaj menite z VELIKIMI ČRKAMI »Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba NA PODLAGI ZAPOSLITVE (v nadaljnem besedilu: DELOJEMALEC) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.« Malo razložite vaše poudarke.
Če je pokojnina obdavčena kot dohodek iz zaposlitve, se po moji logiki to šteje kot dohodek iz zaposlitve tudi za potrebe 3. odstavku 109. člena - pri opredeljevanja vzdrževanega družinskega člana. Le, da je tu uporabljena besedna zveza kot negativni pogoj. Ker pogoj » nima rednih dohodkov iz zaposlitve« ni izpolnjen, ne more biti vzdrževani družinski član.
Bumm - 15.03.2006 - 13:01
Hvala za odgovor, Stanko.
AD 1./
Nekaj lahko je tisto kar je, lahko pa se le šteje, da je, ker sicer ni. Torej, če se šteje, potem je za namene, kjer je zapisano "SE ŠTEJE". Torej: Pri olajšavah zakon govori "nima rednih dohodkov iz zaposlitve". če bi želel zakonodajalec vključiti tudi dohodke, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve, bi moral tako tudi napisati, torej "nima rednih dohodkov, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve".
AD 2/
Tisto z velikimi črkami je povdarjeno, ker je neka zveza med zapositvijo in delojemalcem. Pri VDČ študentu ne gre za delojemalca.
Pa še: Vaše logike zakon ne podpira. Pomislite na primer točke 4. v 2. odstavku 25. člena ZDoh-1, ki sem jo opisal, in govori o nadomestilih in osebah, ki niso v delovnem razmerju. Enak je primer naslednje, to je 5. točke prav tam. Če nekaj velja pri obdavčevanju, ni mogoče uporabiti analogije pri oprostitvah, če pri oprostitvah ta analogija ni zaukazana (ni navedeno sklicevanje na člen). In še: V ZDoh-1, ki ima nekaj nad 150. členov, je navedenih nad 300 sklicevanj določila na določilo (v okviru istega člena in med členi), toda sklicevanja med omenjenimi 3. odstavkom 109. člena in 23., 24. ter 25. členom pa ni. Dopuščam možnost nekonsistentnosti, ampak to je zakrivil zakonodajalec ne zavezanec.
Andrej - 15.03.2006 - 20:40
Rešimo gordijski vozel - predlagam, da MARTIN KRPAN poda svoje mnenje. Ter da hkrati naslovi vprašanje na g. Simiča in naj ta odgovori v imeni DURSA. V kolikor tega ne more, naj odgovori vsaj podjetje Simič in partnerji - kako ravnati v tem predmetnem primeru. Lep večer