BUMM. TUKAJ SEM PRILEPIL MOJ ODGOVOR, SLEDI VAŠ ODGOVOR. MOJE MNENJE V TEM POSTU PA PIŠEM Z VELIKO (POTIHEM KRIČIM). VERJETNO PA BI SE HITREJE SPORAZUMELA, ČE BI SE NA PIRU DOBILA IN KAKŠNO REKLA NA TO TEMO :).


Odg: Brez olajšave zaradi družinske pokojnine
Stanko 14.03.2006 19:07:49 «
Jasno mi je, da se pogovarjamo o olajšavi in ne o obdavčitvi dohodka. Je pa besedna zveza »Dohodek iz zaposlitve« uporabljena kot negativni pogoj za priznavanje olajšave.

Eno je kako se (lahko) bere zakon, drugo pa je kaj bi bilo prav. Strinjam se, da je v konkretnem primeru lahko ustavno vprašljivo (domnevno) razlikovanje otrok do, in otrok nad 18 let.

»Dohodek iz zaposlitve« za potrebe ZDoh-1 se da razumet tudi na drugačen način kot je opredeljena v drugi zakonodaji (po vašem-zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti).

Pod »dohodek iz zaposlitve« po ZDoh-1 spada več različnih prejemkov, nekateri (med drugimi) so dohodki iz delovnega razmerja, nekateri pa se samo štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. Kar se mene tiče so vsi ti dohodki (tudi pokojnine) »dohodki iz zaposlitve«.

Vašega pisanja med vrsticami nisem najbolje razumel:
Mislim, da se strinjava, da je pokojnina sicer obdavčena v okviru »dohodka iz zaposlitve«, ker se šteje za dohodek iz zaposlitve. Od tukaj naprej pa vas izgubim.
1) Ali je po vašem mnenju v besedni zvezi »nima rednih dohodkov iz zaposlitve« zakonodajalec izključil (sicer v poglavju »dohodki iz zaposlitve«) navedene dohodke, ki se le štejejo za dohodke iz delovnega razmerja ?
2) Kaj menite z VELIKIMI ČRKAMI »Dohodek iz zaposlitve vključuje vse dohodke, ki jih prejme fizična oseba NA PODLAGI ZAPOSLITVE (v nadaljnem besedilu: DELOJEMALEC) od izplačevalca, ki je delodajalec ali druga oseba (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), v zvezi s preteklo ali sedanjo zaposlitvijo.« Malo razložite vaše poudarke.

Če je pokojnina obdavčena kot dohodek iz zaposlitve, se po moji logiki to šteje kot dohodek iz zaposlitve tudi za potrebe 3. odstavku 109. člena - pri opredeljevanja vzdrževanega družinskega člana. Le, da je tu uporabljena besedna zveza kot negativni pogoj. Ker pogoj » nima rednih dohodkov iz zaposlitve« ni izpolnjen, ne more biti vzdrževani družinski član.



Odg: Brez olajšave zaradi družinske pokojnine
Bumm 15.03.2006 13:01:25 «


AD 1./
Nekaj lahko je tisto kar je, lahko pa se le šteje, da je, ker sicer ni. Torej, če se šteje, potem je za namene, kjer je zapisano "SE ŠTEJE". Torej: Pri olajšavah zakon govori "nima rednih dohodkov iz zaposlitve". če bi želel zakonodajalec vključiti tudi dohodke, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve, bi moral tako tudi napisati, torej "nima rednih dohodkov, ki se štejejo za dohodke iz zaposlitve".

MISLIM, DA JE ZAKON JASEN TUDI, ČE NI PRI »VZDRŽEVANIH« IZRECNO ZAPISANO »SE ŠTEJE«. ARGUMENT BI BIL TUDI NASLEDNJI. ZAKON V 24.ČL/2. ODST. DOLOČA »(2) Za dohodek iz zaposlitve se ŠTEJE dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi, ki ima naravo odvisnega razmerja po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: dohodek iz drugega pogodbenega razmerja).« ČE GREM PO VAŠI LOGIKI NAPREJ, POTEM !NOBEN! DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA IN DOHODEK IZ DRUGEGA POG. RAZMERJA NE MORE BITI »DOHODEK IZ ZAPOSLITVE« ZA POTREBE UGOTAVLJANJA ENEGA IZMED POGOJEV ZA DOLOČITEV STATUSA VZDRŽEVANEGA DRUŽINKSEGA ČLANA. GRE LE ZA DOHODEK, KI SE ŠTEJE ZA TO. MENI TA LOGIKA NI BLIZU. MENIM, DA STA TAKO 23. ČL KOT 24. ČL. PRESPLOŠNA, DA BI LAHKO DELAL TAKŠNE ZAKLJUČKE.


AD 2/
Tisto z velikimi črkami je povdarjeno, ker je neka zveza med zapositvijo in delojemalcem. Pri VDČ študentu ne gre za delojemalca.

TUKAJ ŠE ENKRAT POUDARJAM KAR SEM ŽE NAPISAL
»IZHODIŠČE: ČE JE IZPLAČEVALEC LAHKO KDOR KOLI = DELODAJALEC ALI DRUGA OSEBA, POTEM ZAKONSKEGA BESEDILA "(V NADALJNJEM BESEDILU: DELODAJALEC)" NI MOGOČE RAZUMETI VSEBINSKO, TEMVEČ LE KOT OKRAJŠAVO ZA BESEDILO "DELODAJALEC ALI DRUGA OSEBA".

IZPELJAVA+SKLEP: OB TAKŠNI PREDPOSTAVI TUDI ZAKONSKEGA BESEDILA "(V NADALJNJEM BESEDILU: DELOJEMALEC) NE GRE JEMATI VSEBISNKO TEMVEČ LE KOT OKRAJŠAVO ZA ZAKONSKO BESEDILO "PREJME FIZIČNA OSEBA NA PODLAGI ZAPOSLITVE".

SICER PA JE IZPOLNJEN TUDI POGOJ "PREJME FIZIČNA OSEBA NA PODLAGI ZAPOSLITVE". OTROK JE FIZIČNA OSEBA, DOHODEK PREJME NA PODLAGI ZAPOSLITVE. SICER NE SVOJE, TEMVEČ NA PODLAGI ZAPOSLITVE SVOJEGA STARŠA.«

Pa še: Vaše logike zakon ne podpira. Pomislite na primer točke 4. v 2. odstavku 25. člena ZDoh-1, ki sem jo opisal, in govori o nadomestilih in osebah, ki niso v delovnem razmerju. Enak je primer naslednje, to je 5. točke prav tam. Če nekaj velja pri obdavčevanju, ni mogoče uporabiti analogije pri oprostitvah, če pri oprostitvah ta analogija ni zaukazana (ni navedeno sklicevanje na člen). In še: V ZDoh-1, ki ima nekaj nad 150. členov, je navedenih nad 300 sklicevanj določila na določilo (v okviru istega člena in med členi), toda sklicevanja med omenjenimi 3. odstavkom 109. člena in 23., 24. ter 25. členom pa ni. Dopuščam možnost nekonsistentnosti, ampak to je zakrivil zakonodajalec ne zavezanec.

TUDI TO VAŠE RAZMIŠLJANJE MI NI BLIZU. NE UPORABLJAM ANALOGIJE »IZ OBDAVČENJA« ZA POTREBE »OPROSTITEV« (PRAVILNEJE »ZA UGOTAVLJANJA ENEGA IZMED POGOJEV ZA UGOTOVITEV VZDRŽEVANEGA DRUŽINKSEGA ČLANA). ANALOGIJE TUKAJ NI. UPORABLJAM LE DEFINICIJO, KI JO JE ZA POSAMEZNE BESEDNE ZVEZE ZAKONODAJALEV ZAPISAL V PREDHODNIH ČLENIH. PRI TEM PA MENIM, DA JE POPONOMA DOVOLJ, DA UPORABI ISTO BESEDNO ZVEZO (BREZ NAVEDBE ČLENA).