Matjaž K - 22.03.2006 - 13:50

Dokler ne bo spremembe ZDOH-1, morali, morali.

Vino kupujem v trgovini.

lp

twist - 22.03.2006 - 14:39

Še z druge strani vprašanje.
Pridelovalec vina, fizična oseba, proda višek pridelka (prej prijavi količino na pristojno mesto - mislim, da je carina)in izda račun gostincu, seveda brez DDV. Sedaj se sprašuje, ali mora prodano vrednost vnesti tudi v svojo davčno napoved kot občan.

Matjaž K - 22.03.2006 - 16:33

A)
Proizvodnja vina za prodajo

Pojasnilo DURS, št. 42401-99/2005, 16. 5. 2005

Zavezanec nas je zaprosil za pojasnilo o obravnavanju dohodkov, doseženih s proizvodnjo vina za prodajo in z obveznostjo predložitve prijave za vpis v davčni register. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

Zakon o dohodnini - ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 17/05 - UPB1) v poglavju III.3 Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti razdeli kmetijsko dejavnost na osnovno in drugo kmetijsko dejavnost.

ZDoh-1 v 57. členu opredeljuje osnovno kmetijsko dejavnost: po določbi drugega odstavka 57. člena ZDoh-1 kot osnovna kmetijska dejavnost velja kmetijska pridelava, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih zemljišč, vodenih v zemljiškem katastru in v katastru dejanske rabe kmetijskih zemljišč, in vključuje:


1. pridelavo žit in drugih poljščin, vključno s pridelavo vrtnin v njivskem kolobarju,
2. pridelavo hmelja,
3. pridelavo grozdja in proizvodnjo vina iz lastnega pridelka, razen proizvodnje vina za prodajo,
4. pridelavo sadja,
5. pridelavo oljk in proizvodnjo oljčnega olja iz lastnega pridelka, razen proizvodnje oljčnega olja za prodajo,
6. rejo govedi, ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov,
7. prirejo mleka,
8. rejo prašičev, perutnine, nojev in jelenjadi s pretežno lastno krmo.

Na podlagi navedenega sodi pridelava vina za prodajo med druge kmetijske dejavnosti. Dohodek iz drugih kmetijskih dejavnosti, ki se ne more po določbi 57. člena ZDoh-1 obravnavati kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti, se obravnava kot dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti. Fizična oseba, ki dosega dohodek iz druge kmetijske dejavnosti, se obravnava kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Navedeno pomeni, da mora fizična oseba, ki dosega dohodek iz druge kmetijske dejavnosti, po določbah 44. člena Zakona o davčni službi - ZDS-1 (Uradni list RS, št. 17/05 - UPB-1) predložiti prijavo za vpis v davčni register v 8 dneh po opravljenem vpisu v drug register (evidenco).

Fizične osebe, ki proizvajajo vino za prodajo, morajo ob predložitvi prijave za vpis v davčni register predložiti dokazilo o vpisu v register kmetijskih gospodarstev oziroma do uveljavitve dopolnjenega Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev in evidenci subjektov vsaj dokazilo o vpisu v register pridelovalcev grozdja in vina.

Način ugotavljanja davčne osnove za dohodek iz druge kmetijske dejavnosti je enak kakor za druge zavezance, ki dosegajo dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti. ZDoh-1 v 35. členu opredeljuje ugotavljanje davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na dva načina:


z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov,
z upoštevanjem normiranih odhodkov.
V prvem primeru je davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, opredeljena kot dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni z ZDoh-1 drugače določeno. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni z ZDoh-1 drugače določeno.

V drugem primeru se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, po določbi drugega odstavka 36. člena ZDoh-1 upoštevajo prihodki ob njihovem izplačilu in po določbi 45. člena ZDoh-1 normirani odhodki v višini 25 % ustvarjenih prihodkov.

Po določbi tretjega odstavka 35. člena ZDoh-1 lahko zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih,

2. njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, vključno z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 3,9 milijonov tolarjev,*

3. ne zaposluje delavcev,

4. v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali je ugotavljal davčno osnovo od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih zaporednih 3 davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat zaporedoma izpolnjeval pogoj iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka, pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 45. členu tega zakona.

V skladu z določbo četrtega odstavka 35. člena ZDoh-1 lahko zavezanec, ki je na novo začel opravljati dejavnost in izpolnjuje pogoja iz 1. in 3. točke tretjega odstavka 35. člena ZDoh-1, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem davčnem letu, če je začel opravljati dejavnost v zadnjih 6 mesecih prvega davčnega leta, zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 45. členu tega zakona.

Po določbi drugega odstavka 288. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 25/05 - UPB1) zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, predloži zahtevo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

Vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi osebe z dohodkom iz opravljanja dejavnosti (v nadaljevanju: zavezanci), so določeni s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe z dohodkom iz opravljanja dejavnosti (Uradni list RS, št. 130/04), v nadaljevanju: pravilnik. V drugem odstavku 1. člena pravilnika je določeno, da se za zavezance glede vodenja poslovnih knjig, sestavljanja letnih poročil, vodenja poslovnih knjig in evidenc, in knjigovodskih listin, in glede dostopnosti do poslovnih knjig in poročil uporabljajo zakon o gospodarskih družbah v delu, ki zadeva samostojnega podjetnika posameznika, slovenski računovodski standard 39, slovenski računovodski standardi in ta pravilnik.

Po 2. členu pravilnika zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, z upoštevanjem normiranih odhodkov, pomenijo izjemo od splošnega pravila iz 1. člena pravilnika in lahko vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev.


* 6 milijonov tolarjev, ZDoh-1D (Uradni list RS, št. 115/05)


B)
Davčna obravnava pridelave vina za prodajo

Pojasnilo DURS, št. 424-04-10018/2005, 29. 11. 2005

Zavezanec prosi za mnenje o nekaterih vprašanjih v zvezi z davčno obravnavo pridelave vina za prodajo, ki jih je prejel od zavezancev, pridelovalcev vina. V zvezi z navedenim odgovarjamo:

1. Ali lahko fizična oseba kot kmet prideluje vino le iz lastnega pridelka in ali mora drugače prijaviti opravljanje dejavnosti kot s. p. oziroma v drugi statusni obliki?

Pri tem vprašanju je treba upoštevati 7. člen Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina - ZVDP (Uradni list RS, št. 70/97 in 16/01). Določa, da vino in druge proizvode smejo pridelovati in proizvajati osebe, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti, prostorov in opreme in so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina:

pravne osebe in samostojni podjetniki;
fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina ter drugih proizvodov in niso samostojni podjetniki, vendar le iz lastnega pridelka grozdja.
Istočasno je v 1. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05) kot dovoljena dopolnilna dejavnost na kmetiji določena tudi predelava kmetijskih pridelkov. V tretjem odstavku 7. člena te uredbe je za dopolnilno dejavnost predelave živil rastlinskega izvora določen pogoj, da morajo lastne surovine pomeniti najmanj 50 odstotkov količine potrebnih surovin, druge pa izhajati od drugih kmetij. Ob večjem izpadu letine je po določbi petega odstavka tega člena lahko delež za polovico nižji. V prilogi te uredbe so dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena navedene, od tega med pijačami tudi vino.

V zvezi z navedenim menimo, da je prednostno treba upoštevati določbe ZVDP. Z vidika davčne obravnave pridelave vina resda ni pomembno, ali pridelovalec, ki prideluje vino kot kmet, del grozdja tudi dokupi, če je pri upravni enoti pridobil dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji za pridelavo vina, dopolnilno dejavnost prijavil pri davčnem organu in sta dohodek iz tega naslova in delež lastnega pridelka grozdja skladna z določbami Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

2. Ali pridelava iz lastnega grozdja pomeni le pridelavo na zemljišču, katerega je prijavljeni ťproizvajalec vina za prodajoŤ tudi dejanski zemljiškoknjižni lastnik, in kako se obravnava solastništvo? Je z zakonsko določbo ťpridelava grozdja in proizvodnja vina iz lastnega pridelka, razen proizvodnje vina za prodajoŤ prodaja vina (katere dohodki so obdavčeni kot dohodki iz dejavnosti) mišljena proizvodnja vina šele od pobranega grozdja ali pa obravnavana dejavnost zajema tudi pridelavo grozdja?

Za pridelavo vina iz lastnega pridelka velja pridelava grozdja v vinogradu, ki ga ima pridelovalec vpisanega v register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV); ta se vodi po predpisih o vinu.

Z davčnega vidika sta pridelava grozdja in pridelava vina dejavnosti, od katerih je pridelava grozdja obdavčena na podlagi katastrskega dohodka, razen če jo fizična oseba opravlja kot podjetniško dejavnost ali če se dohodek na celotni kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov po petem in šestem odstavku 35. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-1. Pri pridelavi vina je grozdje eden od stroškov, ki se ob obdavčitvi na podlagi katastrskega dohodka ovrednoti enako, kakor če je pridelano v lastnem vinogradu, v vinogradu v solastništvu ali v vinogradu v lastništvu na primer zakonca.

3. Nekatere zavezance zanima, ali obravnavana druga kmetijska dejavnost zajema le prodajo vina v večjih količinah oziroma ali zajema tudi stekleničeno vino v manjših količinah.

Praviloma je treba pridelavo vina za prodajo obravnavati kot dejavnost iz poglavja III.2 ZDoh-1. Izjema od tega pravila je lahko le, če so izpolnjeni pogoji iz 55. člena tega zakona, da bi veljala prodaja vina za posamezen posel.

4. Prijavljeni pridelovalec vina za prodajo proda le delež proizvedenega vina. Ali med stroške, potrebne za doseganje dohodkov iz dejavnosti, lahko všteje le stroške, nastale v zvezi s pridelavo tistega deleža vina, ki ga je prodal?

Takšna razlaga je pravilna glede na določbo 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-1: v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZDoh-1 se uporablja za ugotavljanje prihodkov in odhodkov zavezancev, ki opravljajo dejavnost. V prvem odstavku 20. člena ZDDPO-1 je namreč določeno, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu.

5. Med odhodke v dejavnosti sodi tudi amortizacija, na primer za gradbene objekte (klet, zidanica …) in za opremo. Kot začetna (nabavna) vrednost za obračun amortizacije se lahko uporabi vrednost po cenitvi vseh pred prijavo nabavljenih osnovnih sredstev?

Po določbi drugega odstavka 37. člena ZDoh-1 velja stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, za prihodek tako, kakor je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, ne velja za prihodek, če je bilo preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti.

Po določbi tretjega odstavka 37. člena za prenos stvarnega premoženja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom ne velja pridobitev sredstva od tretje osebe oziroma odtujitev sredstva tretji osebi. Po določbi četrtega odstavka tega člena veljajo prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom za transakcije med povezanima osebama.

Slovenski računovodski standard 39 (Uradni list RS, št. 5/03 in 4/05) določa, da je osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, njegova gospodarska vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti. Iz navedenega izhaja, da je osnova za obračun amortizacije vrednost, ki izhaja iz izvirne listine (nabavna vrednost), ali vrednost iz cenitvenega poročila, ki pa ne sme presegati tržne vrednosti.


C)
Napoved dohodkov iz dela kmetijskih dejavnosti za leto 2005
Pojasnilo DURS, št. 4216-2/2006, 18. 1. 2006
Z uveljavitvijo novega Zakona o dohodnini - ZDoh-1 s 1. 1. 2005 se je spremenila tudi davčna obravnava dohodkov iz dela kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Spremenila se je obdavčitev dohodkov iz pridelave vina in oljčnega olja iz lastnega pridelka, ki je bila prej obdavčena na podlagi katastrskega dohodka. Za vse dejavnosti je bila ob izpolnjevanju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka 35. člena ZDoh-1 uvedena tudi možnost ugotavljanja dohodka z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25 odstotkov, ki so prej za nekatere dejavnosti znašali 60 odstotkov. Novost je tudi možnost prehoda celotne kmetije na vodenje knjig.

O rešitvah v ZDoh-1 so bili zlasti kmetje slabo obveščeni, nekatere rešitve v zakonu pa so bile deležne znatnega neodobravanja. Prav tako so se že pred uveljavitvijo ZDoh-1 napovedovale njegove spremembe.

Posledica navedenega je, da se velika večina zavezancev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, katere obravnava glede dohodnine se je z letom 2005 spremenila, tem spremembam ni prilagodila. Tako zlasti pridelovalci vina ali oljčnega olja do 9. 1. 2005, ko je minilo osem dni od uveljavitve ZDoh-1, v davčni register niso vpisali opravljanja dejavnosti. Podobne težave so bile pri dopolnilnih dejavnostih, katerih nosilci se zaradi neusklajenosti kmetijskih in davčnih predpisov niso pravočasno registrirali.

V 61. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 115/05) je med drugim določeno, da se določba 16. člena tega zakona, ki uvaja novi 45.a člen ZDoh-1, uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2005. Ta člen v prvem odstavku določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, ki jih zavezanec, če lahko ugotavlja dohodek z upoštevanjem normiranih odhodkov, doseže z opravljanjem kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, upoštevajo normirani odhodki v višini 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov. Navedena določba praviloma pomeni, da se bodo zavezancu, ki opravlja takšno dejavnost in je v letu 2005 dohodek iz dejavnosti ugotavljal z upoštevanjem normiranih odhodkov, v postopku odmere dohodnine priznali normirani odhodki v višini 70 odstotkov.

Glede na dejstvo, da je bilo lansko leto prvo leto veljavnosti novega zakona o dohodnini, menimo, da je v tem primeru treba ravnati predvsem v korist zavezancev in jim omogočiti izpolnitev davčnih obveznosti brez dodatnih zapletov, ki niso nujno potrebni. Davčnim zavezancem z dejavnostjo s področja kmetijstva in gozdarstva, ki ne velja za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po poglavju III.3. ZDoh-1, in z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, predvsem predlagamo vpis dejavnosti v davčni register. Čeprav v letu 2005 pri davčnem organu niso prijavili opravljanja dejavnosti, takšni zavezanci lahko dohodke iz navedene dejavnosti vpišejo v dohodninsko napoved v rubriko 9019 - Dohodek, dosežen z opravljanjem kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ugotovljen z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne glede na to, ali so kupci v zvezi z njimi plačali davčni odtegljaj oziroma so jih zavezanci med letom napovedali. V to rubriko se lahko vpišejo tudi plačila, prejeta od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja in od drugih izplačevalcev v zvezi z naložbami v dopolnilne in druge kmetijske dejavnosti na kmetiji.

Pri tem v zvezi z določbo četrtega odstavka 35. člena ZDoh-1 pojasnjujemo, da lahko zavezanec, ki je pri davčnem organu na novo registriral opravljanje dejavnosti, v prvem letu ugotavlja dohodek z upoštevanjem normiranih odhodkov, če izpolnjuje pogoje iz 1. in 3. točke 35. člena ZDoh-1 (zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne zaposluje delavcev).

Naj podobno svetujejo oziroma priporočajo kmetom, ki jih navedeno zadeva, smo na Generalnem davčnem uradu predlagali tudi Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki bo prek kmetijske svetovalne službe svojim članom pomagala pri izpolnjevanju dohodninske napovedi.


Vir: spletna stran DURS

lp