Naslov teme: spet 13. člen - nujno, prosim
3919 04.04.2006 - 13:49h / DDPO / Avtor: Morag / 59 / 4
Kako ravnati v primeru, da je direktor in lastnik ene pravne osebe 100% lastnik druge pravne osebe v Sloveniji in prva pravna oseba prodaja drugi po nižjih cenah kot ostalim kupcem? Po zakonu o dohodku pravnih oseb se ti dve pravni osebi smatrata za povezani, vendar ni nobena v ugodnejšem davčnem položaju - ali je potem pri obračunu davka od dohodka prve pravne osebe potrebno upoštevati to razliko v cenah ali ni potrebno, glede nato da nobena pravna oseba ni v ugodnejšem davčnem položaju?
MARTIN KRPAN - 04.04.2006 - 15:42
Ma, izgubljam pozitivno energijo za ponavljanje odgovorov. Skočite zgoraj na hiško, zatem na "5 razlogov" za superdavke in si poglejte mnenje, ki ga je podala "stroka".
Morag - 05.04.2006 - 09:59
Se opravičujem,pač ne razumem. Kljub temu, da sem to sem vse prebrala (preden sem postavila vprašanje), še vedno ne najdem ogovora na moje vprašanje. Vem, da sta ti dve osebi povezani,vendar me "moti" 1. odstavek 13. člena, tako da še vedno ne vem ali je treba pri obračunu upoštevati razliko ali ne, ker ni nobena od pravnih oseb v ugodnejšem davčnem položaju. Zato vas prav lepo naprošam samo za odgovor DA ali NE
MARTIN KRPAN - 05.04.2006 - 10:33
KOT PRVO
Bom pa povzel: davčni svetovalci pravimo da skladno z določili ZDDPO-1 "direkten" odnos med fizično in pravno osebo nikakor ne moremo obravnavati kot poslovanje med povezanimi osebami.
KOT DRUGO
Imate težave z razumevanjem osnovnih pojmov, zato bo potrebno tudi zakon večkrat vzeti v roke in prebrati, da se "razlike" o katerih govorite, ne ugotavljajo skladno z določili poslovanja med povezanimi osebami, če te osebe niso povezane... (bi še lahko nadaljeval, ker so tudi možne še drugačne kombinacije, vendar ne v sklopu povezanih oseb, bi pa lahko s tem mnenje "škodil" davčnim zavezancem...).
nata - 05.04.2006 - 14:11
Vas razumem in odgovor je, da ti dve povezani pravni osebi ne rabita ugotavljati transfernih cen, ker nobena od njiju ni v ugodnejšem davčnem položaju (torej nima izgube ali pa davčne stopnje nižje od 25%).
Država namreč tako ne bo v nobeni izgubi, zato je za take primere v 13. členu hvalabogu olajševalno zapisano, da nam ni treba transfernih cen ugotavljat, poknjiževat in eleboratov pripravljat. To podjetjem prihrani precej časa, kar je tudi prav.
V razmerju do tujih pravnih oseb, pa je pravilno, da se transferne cene ugotavljajo, ker naša država lahko sicer pogosto "ta kratko potegne" in se davek preliva v tuje države namesto, da bi ostal v SLO.
Upam, da sem bila jasna.