- 11.05.2006 - 13:32

Kmalu bo v Financah več pojasnil kot na spletni strani DURSa.

milica - 11.05.2006 - 20:50

neimenovani, očitno niste še bili na dursovi strani!
menim namreč, da imajo objavljenih ogromno pojasnil, in predvsem veliko takih, ki pojasnjujejo odgovore na mnoga vprašanja, ki jih obiskovalci davkoplačevalcev.com zastavljajo na tem forumu!!

Matjaž K - 11.05.2006 - 13:54

Zadeva je taka:

če ta porcelan dobite na način, da date x št. bonov/markic, ki ste jih dobili pri npr. vsakem nakupu nad X SIT, in ob prejemu porcelana nič ne plačate, potem je to po "defaultu" darilo in ne kupopordaja.

Glede športnih stav in dohodnine:
dobitki iz iger na srečo imajo "svoj" zakon.

lp

Marijan - 11.05.2006 - 14:03

Če daste X markic pomeni, da dosežeš določen promet s katerim dobiš pravico do povračila dela prometa, v denarju, porcelanu ipd.
Klasičen superrabat, če se ne motim.

Športne stave, ki jih omenjam v tem kontekstu so samo primer sprenevedave zakonodaje in prakse pri obdavčevanju, seveda, da vem kakšen zakon paše k stavam.

lp

Matjaž K - 11.05.2006 - 14:41

Kar se zamenjave bonov/markic za "nagradno dobrino" z vidika DDV-ja tiče, je tako zadevo zavezanec na Evropskem sodišču gladko izgubil.

Pa je imel enak argument, tj. da saj je obdarjenec to darilo plačal ob prvotnem nakupu, ob katerem so mu bili ti boni/markice izročeni.

lp

Marijan - 11.05.2006 - 15:00

Resno mislite, da je to OK argument za dohodninsko obravnavo Mercatorjevega "darila - vračila dela kupnine" ?

lp

nova - 11.05.2006 - 15:11

To je približno enako, kot so včasih, morda še danes, dajali gsm aparate za 1 sit, če si podpisal pogodbo za dve leti.

ZRFR je takrat dala razlago, da je treba te aparate vknjižiti med OS po nabavni vrednosti 1 sit, ker je bila dejanska nabavna cena nižja od poštene vrednosti.

Dobro, tisti 1 sit bi naj pomenil, da gre za prodajo in ne za darilo. Ampak a nas ne učijo, da je treba pri pogodbah gledati vsebino, upoštevati dejansko naravo posla in ne naslova pogodbe oz. poslovnega dogodka?

Slovenija, od kod dacarji tvoji, lalalalalalala

Matjaž K - 11.05.2006 - 15:26

Ne, menim da ni OK.

Sicer je utemeljitev (na teoretični ravni) inovativna (naknadni popust, izplačan v naravi), ampak takoj ko se omenja darilo/nagrada, in ni plačila, je zadeva davčno ad-acta.

MARTIN KRPAN - 11.05.2006 - 16:24

Ja, tukaj imamo na osnovi "davčne zakonodaje" dva problema: DDV kot tudi dohodnina.
Je pa "bebavo", npr. ko komerciala ne želi poslušati "računovodstva" (ali svetovalcev).
Poglejte klasičen primer: Ob nakupu artikla X vam podarimo torto velikanko (akcija lepo marketinško zveni, vendar nastopi takoj problem dohodnine in DDV-ja).
Kontra primer: Ob nakupu artikla X je v ceno nakupa vštet tudi nakup torte velikanke (akcija: nakup artikla X se veže tudi na nakup torte velikanke). Na računu se izkažeta oba artikla po polni vrednosti, na koncu se odobri popust - na skupno vrednost ali v enakem odstotku na oba artikla. NI "PROBLEMA" Z DOHODNINO IN DDV-JEM.

BORL - 11.05.2006 - 16:41

Izgleda, da so nekatere trgovske hiše znale poslušati "računovodje", drugim pa je žal denarja ali pa niso dovolj iznajdljive, da bi se pozanimali pri konkurenci.

- 11.05.2006 - 16:52

V osnovi je za potrebe dohodnine popolnoma jasno, da tukaj ne gre za darilo. Zavezanci so skozi daljše obdobje plačevali omenjeni izdelek, ki ga dobijo "gratis". To je reklemna poteza, ki pa ne more vplivat na obdavčitev. Nenazdanje davčni predpis ne opredeljuje darilne pogodbe, v prid pa je tudi določba, da je razmerja potrebno vrednotiti po njihovi ekonomski vsebini.

En očiten primer:
1) Kupiš avto za 20 MIO sit, za povrhu ti "podarijo" nov komplet zimskih GUM za 100.000 SIT. To se npr. objavi na TV, letaku itd... Jasno, da to ne more biti obdavčeno pri fizični osebi, čeprav se oglašuje, da je darilo.
2) Prodajalec gum proda gume za 100.000 SIT, zraven pa ti ZA 1 SIT proda še avto, ki je na trgu vreden 20 MIO. Tukaj pa gre po moje za tipično darilo (vsaj ekonomsko gledano).

Matjaž K - 11.05.2006 - 16:55

Trditev davčnega zavezanca:
"Zavezanci so skozi daljše obdobje plačevali omenjeni izdelek, ki ga dobijo "gratis"."

Davčni zavezanec mora za svoje trditve predložiti dokaze.

Dokaz so po ZDavP-1 primarno poslovne knjige, evidence in listine.

Na računih, ki jih je zavezane cprejemal skozi daljše obdobje, ni izkazana postavka "gratis artikel".

Vprašanje:
je z izjavo "Zavezanci so skozi daljše obdobje plačevali omenjeni izdelek, ki ga dobijo "gratis"." res dokazano, da je zavezanec "gratis" artikel plačal?

lp

Marijan - 11.05.2006 - 17:08

Markica, bon ? :)

lp

Matjaž K - 11.05.2006 - 17:42

Ste mu zaračunali markico/bon?

Je to zaračunanje (bon, kom 1 a X SIT + X% DDV) jasno razvidno iz računov, ki ste jih tej osebi izdajali ob vsaki "podelitvi" bonov/markic?

lp

p.s.
Ta tema mi leži - ravno ta teden sem preštudiral eno sodbo Evropskega sodišča na temo boni/markice in "maketinška darila" (sicer se je šlo za DDV, ampak logika je (vsja za mene) pri dohodnini enaka).

- 11.05.2006 - 17:49

Dejstvo je, da nobena firma na svetu ničesar v resnici ne podari. Vse je samo del računice, da se na koncu ustvari dobiček (drugo je, če gre za povezane osebe).

Davkarji so pač dlakocepci, ki bi na vsak način radi vse obdavčili, najraje kar večkrat.

Matjaž K - 11.05.2006 - 18:30

Zakaj riniti z glavo skozi zid, če se da zadeva (ob enakem marektinškem učinku) papirnato drugače urediti.

lp

Marijan - 11.05.2006 - 18:15

Nimam zdaj več časa, mogoče se oglasim ponoči. Me zelo veseli, da vam tema leži.

Za koga, ali kaj je pomembno, če smo markico zaračunali; za kupca, prodajalca ? Markica je samo potrdilo in ni razloga, da bi jo zaračunali.

lp

Matjaž K - 11.05.2006 - 21:51

Nekaj misli na temo markica/bon kot plačilo oz. plačilno sredstvo.

DURS pravi, da če nekdo plača za bon, da to ni predmet DDV, ker da gre za menjavo enega plačilnega sredstva za drugo.

Če s tem bonom plačate neko blago, takrat pa gre za prome t => DDV.


Gremo dalje:
Torej se z argumentom "saj mi je plačal z bonom/markico" sami "zašijete", kajti brdavs bo vprašal "ja koliko pa je prejemnik porcelana v preteklosti odrinil za markico" pa boste rekli "X SIT", pa bo on rekel "OK potem pa je ta procelan vreden toliko (navsezadnje je po vaši izjavi toliko vredna markica) in potem je pač v tem znesku Y SIT DDV", in ste posvirali.

Uh, grozno. Vedno bolj brdavsovske ideje imam.

Kauč, knjiga, TV.

noč in lp

S. - 11.05.2006 - 20:52

Dokazati je problem se strinjam. Ampak zavezanec dokazuje dejstva. To pomeni, da bo SPAR davčnemu organu predlozil tiste kupone z nalepkami. Skladno z javno ponudbo, ki jo je dal pa je DOLŽAN vsakemu prinositelju dati neko stvar v zameno za zbrane pikice. Gre bolj za menjalno pogodbo.

Dejstvo je, da je npr. SPAR !!! MORAL!! dati zbiratelju zvezdic "darilo". Po vseh civilnih definicijah darilne pogodbe pa ne gre za darilno pogodbo, če ni prostovoljna poleg tega pa je darilna pogodba samo enostrosnko obvezujoča.

Bo pa treba dokazat poslovno potrebne stroške.

Zanimiva tema, ni kaj. Jaz bi jo reseval po obligacijskih predpisih, ker je tudi ZDAVP z "ekonomsko vsebino" na strani zavezanca.

Matjaž K - 11.05.2006 - 21:40

Menim da je menjava "v zraku".

Če se prav spomnim, govorijo pravniki o ekvivalenci dajatev.

V glavnem, da ponovim:

na varianti "ko kupiš dobiš markice, ko jih zbereš pa mi daš markice nazaj, jaz pa ti dam stvar X" so (z DDV vidika) zavezanci pogoreli na Evropskem sodišču (glavni razlog je bil ta, da ni bilo plačila). Sodiše je priznalo, da gre za poslovni namen, ampak na DDV-ju so pogoreli.

Stroški so (dosti) manj vprašljivi (sploh če gr eza organiirano trženjsko akcijo).

Me pa veseli, da se je tema tako razvila in da se pojavljajo produktivna razmišljanja.

lp

p.s.
Da ne bomo samo teoretizirali:

tudi ZDDV in ZDOH-1 imata "tax-free" limite.

lp2

Matjaž K - 11.05.2006 - 21:57

Še nekaj na temo darilna pogodba:

Mešano darilo

535. člen

Če je po isti ali drugi pogodbi tudi obdarjenec dolžan obogatiti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoče vrednosti.

=> darilo = vrednost porcelana - vrednost markice

Vprašanje: koliko je vredna markica?

lp

Matjaž K - 11.05.2006 - 21:57

535. člen OZ-ja

- 12.05.2006 - 07:57

1. Vrednost znamk je subjektivna. Tako kot denarja. Je list papirja, ki v neki državi nekaj velja, nekje drugod ali v drugem času pa nič.
Enako je z znamkicami. Če jih do nekega obdobja predložiš SPARu imajo neko vrednost, po tem pa nič več.

2. Nek posel je lahko v presežku darilo, ampak morata biti OBE stranki v tem soglasni. Če SPAR drži figo v žepu, bi jo sicer moral dokazati, če mu to uspe, ne more iti za darilno pogodbo.

3. Poenostavljeno. Iz stališča civilnih predpisov se mi zdi predvsem pomemben ta ekonomski vidik (zmanjšanje svojega premoženja) v korist drugega. Če tega ni, ne gre za darilno pogodbo.

R. - 12.05.2006 - 08:50

Kaj pa to, moj sosed-delo na terenu(kao)-dejansko garaža, vsak dan popravi -ima določena montažna dela , 20 avtov , denarja ko smetja , sem opazila zadnji izdani račun s štev.21, kje si ljubi dacarji na terenu,brez veze šnofate po papirjih- na grobo rečeno , saj, če je na papirju je še tako dobro, pojdite na teren, opzujte, sami stopite v akcijo , dajte si popravit avto, naročite si "fešto " v privat gostilni-pa brez davka, da bo ceneje ......
Ali ni to darilo države državljanom, pa brez zamere , ne vsem enako?
Poleg obdavčitve prometa takim država podari še vse socialne tranfere: vozovnice, otroške dodatke, štipendije,......

V tem primeru pa vsi plačamo davek za takšne

Bumm - 11.05.2006 - 18:58

Nič ni popolnoma jasno, da ne gre za darilo. Če ti nekdo reče: dam ti darilo, je to v slovenskem jeziku darilo. Če pa ti reče, da te je "nategoval s ceno klobase tako dolgo, da si si kupil poleg klobase še krožnik", potem je ta krožnik še vedno darilo. Zakaj? Zato, ker ti ga je dal za povrhu. Jasno do tukaj? Če je, gremo naprej. Ali mi lahko nekdo proda krožnik, če sem pa prišel po klobaso? Ne more. Zakaj ne? Ker sem kupil samo klobaso. Potem mi pa krožnik uturi na nek drug način. Da mi bon, pa reče:" Na koncu vrste te čaka krožnik. Zdaj pa kavelj 22: Grem v vrsto, se premaknem do mačkice, ki tala krožnike in vzamem krožnik! Jao, moji, kje je tisti junak, ki bo rekel in dokazal, da sem ta krožnik kupil? Je pa ta krožnik sedaj moj. A sem ga piču (ukradel)? Ne, saj mi ga je dala mačkica, pa še lepo mi ga je zavila, pa rekla, da naj še kaj pridem po klobaso, ko bom brez ostal. A sem ga torej dobil zastonj? Ja sem. Ha, ha! In kako se v tej deželici reče tisti zadevici, ki se jo človečku da za r.d., pa pod smreko konec leta, pa še kdaj in še kam, če se mu to da zastonj. Darilo.
P.S.: Bumm. Meni tudi pod razno v trgovini ne morejo uturiti nobene stvari, ki jo ne pridem kupit. Še najmanj, da bi zastonj praznil njihov magazin. No way. Pa mirno noč.

Matjaž K - 11.05.2006 - 21:43

"Fraj" prevod sodbe Evropskega sodišča v slovenščino.

Odlično.

lp

Marijan - 12.05.2006 - 07:35

Samo na kratko, tale je tolk huda, da se moram oglasiti. Kasneje bom kaj več.

"Če pa ti reče, da te je "nategoval s ceno klobase tako dolgo, da si si kupil poleg klobase še krožnik", potem je ta krožnik še vedno darilo. Zakaj? Zato, ker ti ga je dal za povrhu. Jasno do tukaj ?"

Imate logične napake, da ne omenjam kaj drugega. Da bi dobili krožnik moramo izpolniti nekakšen pogoj. Ta pogoj ni recimo barva majice v kateri bomo obiskali trgovino, ampak promet/količina denarja, ki ga pustimo trgovcu skozi nakupe.

Saj sami pravite "povrhu". Po vašem so količinski popust, rabat in superrabat recimo - darila. Pa so res ?

lp

Matjaž K - 12.05.2006 - 07:48

Menim, da ni logične napake.

Za mene sta "zadevi":

če kupiš 3 artikle, ti pri plačilu dam 33,3% popusta,

ali pa

če kupiš in plačaš dva artikla, ti dam tretjega brezplačno

različni. V prvem primeru tudi tretji artikel plačam, v drugem primeru pa ga ne (pustimo zdaj ekonomsko računico podjetja na strani - v danem primeru s epogovarjamo o relaciji kupec - podjetje in ne o ekonomski kalkulaciji podjetja).

lp

MARTIN KRPAN - 12.05.2006 - 08:01

Matjaž, potrjeno, se strinjam.
Izgleda res "bedasto", vendar tako je.
Ostalim pa - pri davkih ne iščite logike.

Sonja - 12.05.2006 - 08:40

Še pred objavo v Financah sem klicala Mercator in jim na info piki dopovedovala, da gre pri darilu za dohodnino.
Najprej se niso strinjali z njo , no, nato so po ponovno vztrajajočem klicu le pristali, da pa jo bodo plačali oni, če bo potrebno
Moje mnenje je sledeče , da to zapade mesečno pod poročanje REK -4 na DURS,v dohodninski obrazec pa boš vključil , če bo kumulativa nad 20.000,00 pri Mercatorju. Za vsa poročanja dursu pa te mora Mercator obvestiti - to bodo imeli dela.
Kdor koli pa je v dohodninski lestvici nad 25%, bo pa razliko dohodnine od porcelanastih daril moral plačati sam osebno!!!!!!!!!!!!!!
Kaj pa to, ko kupim pri njih za 250.000,00 sit , grem po nakup za 10.000,00 , mi blokirajo in mi oni plačajo 10.000,00 .- ne dajo mi popusta ?

pehta - 12.05.2006 - 09:57

matr si delate probleme, bomo pač plačali doh. pol pa še doplačali ali pa refundirali; ali pa mogoče ne bomo plačali, sej je vseeno. Predstavlajte si raje enga hrvata, ki zbira markice in bo prišel po krožnike v Merkator pa bo moral še KIDO obrazec priložit in pol 15 dni čakat, da bo DURS dal žegen, da po sporazumu s Hrvaško res ni davka v Sloveniji.

Juki - 12.05.2006 - 14:12

G.Marijan očino še ni dobil teh krožnikov pri Mercatorju, sicer bi vedel, da zanje najprej izdajo račun za vrednosti 2.690,00SIT. Za ta znesek ne obremenijo kupca, res pa je, da vzamejo njegove osnovne podatke, ne pa tudi davčne številke. Torej so glede DDV na čistem. Glede dohodnine pa mislim, da je ne bodo obračunali, ampak bodo znesek upoštevali kot popust, podobno kot to delajo vsake pol leta, ko poklonijo kupcu, ki je zbral npr.90 pik, za 2.700,00SIT blaga zastonj.

Marijan - 12.05.2006 - 17:08

G.Marijan res ni še dobil krožnikov; ampak, če g Juki pogleda kdo je kaj v temu threadu pisal lahko ugotovi, da g. Marijan niti ni problematiziral Mercatorjevih "daril". Kritika in zgražanje se nanaša na trditve in razlage, ki omenjeno Mercatorjevo ( in podobne ) akcijo a priori razglašajo za "darilno". :)

lp

Matjaž K - 12.05.2006 - 17:46

Osebno se strinjam z vami glede vidika, da smo (sem) a-priori "zabetoniral" način izvajanja pospeševanja prodaje oz. reklamne akcije.

Je pa bilo moje stališče načelne narave oz. je temljilo na predpostavki, da gre za "varianto":

prinesem bon in dobim "kšir".

Kot ste (med vrsticami) pravilno zapisali, je treba za dokončen odgovor poznati vse detajle posameznega dogodka. Ker vseh detajlov ne poznam oziroma niso bili v tej debati predstvaljeni, so temu ustrezno tudi odgovori lahko samo načelne narave.

Menim pa, da so tudi ti načelni odgovori izpostavili precej zanimivih zornih kotov v zvezi z takimi in drugačnimi pristopi pospeševanja prodaje.

lp

Marijan - 12.05.2006 - 17:56

Odlično napisano in se popolnoma strinjam. Bolj človek premišljuje o tej zadevi, bolj se mu odpirajo opcije, vprašanja in variante. Toda, a je to kaj novega ? Ravno vrnil sem se, prečital vse odgovore in se pripravljam za daljši odgovor...pa je zunaj tak sonček..:)

lp

Matjaž K - 12.05.2006 - 18:05

Bejžte ven in prepustite breme gruntanja meni.

lp

Marijan - 12.05.2006 - 22:57

Danes sem imel precej pestro in sem šele zdaj ujel nekaj časa za tole temo.

Tole bo malo daljše in zagotovo nepregledno:

---------------------------------------------
Odg: Spet DURS in mnenja
Matjaž K 11.05.2006 13:54:20
Zadeva je taka:

če ta porcelan dobite na način, da date x št. bonov/markic, ki ste jih dobili pri npr. vsakem nakupu nad X SIT, in ob prejemu porcelana nič ne plačate, potem je to po "defaultu" darilo in ne kupopordaja.

M: Mislite, da je DARILO tudi če ob prejemu porcelana dobite račun za porcelan in dobropis za izročene markice v enakem znesku, ter tako na blagajni nič ne plačate ? Če mislite, da v tem primeru
ni darilo, lahko končamo debato..

Zagotovo v praksi zadeva ne poteka tako, da izročite markice in dobite porcelan brez ustreznega dokumenta. Računam, da je Mercator resno podjetje, čeprav nisem in ne bom pozabil akcij še večjega in veliko bolj uglednega podjetja, ki je v podobnih akcijah izročalo izdeleke, dosti bolj vredne od Meractorjevega porcelana brez kakršnegakoli dokumenta. Ampak, to je bilo pred parimi leti in ni bilo nobene reakcije ustreznih služb.
-------------------------------------------------------

Odg: Spet DURS in mnenja
Matjaž K 11.05.2006 14:41:31
Kar se zamenjave bonov/markic za "nagradno dobrino" z vidika DDV-ja tiče, je tako zadevo zavezanec na Evropskem sodišču gladko izgubil.
Pa je imel enak argument, tj. da saj je obdarjenec to darilo plačal ob prvotnem nakupu, ob katerem so mu bili ti boni/markice izročeni.

M: Ne poznam in težko sprejmem, da je to enak primer in, da omenjena sodba ni upoštevala še nekaterih okoliščin, ki jih tukaj niste navedli. Takole na suho bi rekel, da omenjeta sodba hkrati močno problematizira naknadne rabate. Napišite kaj več o okoliščinah tega primera.

-------------------------------------------------------------

Odg: Spet DURS in mnenja
Matjaž K 11.05.2006 21:51:24 «

Nekaj misli na temo markica/bon kot plačilo oz. plačilno sredstvo.
DURS pravi, da če nekdo plača za bon, da to ni predmet DDV, ker da gre za menjavo enega plačilnega sredstva za drugo. Če s tem bonom plačate neko blago, takrat pa gre za prome t => DDV.

M: OK, se strinjam.
--------------------------------------------------------------

Gremo dalje:
Torej se z argumentom "saj mi je plačal z bonom/markico" sami "zašijete", kajti brdavs bo vprašal "ja koliko pa je prejemnik porcelana v preteklosti odrinil za markico" pa boste rekli "X SIT", pa bo on rekel "OK potem pa je ta procelan vreden toliko (navsezadnje je po vaši izjavi toliko vredna markica) in potem je pač v tem znesku Y SIT DDV", in ste posvirali.

M: Ni bistveno, kolk je v preteklosti prejemnik porcelana odrinil za markico, čeprav je znano, da je za 1 markico odrinil med 2.000,00 in 3.999,00 SIT. Bistveno je, da je markica vredna 5% vrednosti
porcelana, ne glede na njegovo knjigovodsko/prodajno vrednost pri prodajalcu v trenutku »obdaritve«; 5% zato, ker je potrebno imeti 20 markic za »porcelansko darilo«. Torej, ne razumem, menda ne mislite da v današnjem času kar talajo porcelan brez ustrezne dokumentacije in nimam ideje kaj drugega bi lahko bila dokumentacija, kot račun za porcelan s priznanim 100% rabatom.
Ob tem je jasno, pomembna prodajna cena po kateri prodajalec vodi porcelan. Po moje le ta ne bi smela biti nižja od nabavne. Zato, da storno DDVja v tej akrobaciji ne bo večji od vhodnega DDVja za ta artikel.

---------------------------------------------------------------
Odg: Spet DURS in mnenja
Matjaž K 11.05.2006 21:57:19 «
Še nekaj na temo darilna pogodba:

Mešano darilo

535. člen

Če je po isti ali drugi pogodbi tudi obdarjenec dolžan obogatiti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoče vrednosti.

=> darilo = vrednost porcelana - vrednost markice

Vprašanje: koliko je vredna markica?

M: Kot sem že prej napisal : 5% maloprodajne vrednosti porcelana v trenutku prevzema.

----------------------------------------------------------------

Odg: dobro jutro
MARTIN KRPAN 12.05.2006 08:01:09 «
Matjaž, potrjeno, se strinjam.
Izgleda res "bedasto", vendar tako je.
Ostalim pa - pri davkih ne iščite logike.

M: Hm, kaj pa naj iščemo ?

Lp

Marijan - 12.05.2006 - 23:07

Omenjeni darilni komplet je možno kupiti po redni ceni 2.699,00 SIT in je torej možno povedati, kolk je vredna markica tudi v tolarjih in ne samo v odstotkih.
2.699,00 /20 = 134.50 SIT

Glede na to, da je za 20 markic potrebno zapraviti najmanj 80.000 SIT je omenjeni popust več, kot beden...3.3% . Dejansko je še manjši, ker se za 20 markic zagotovo v večkratnih nakupih zapravi dosti več, kot 80.000 SIT.

In zdaj naj bi tako "obdarjen" folk še dohodninsko obdavčili ? Ts, ts.

lp.

Marijan - 12.05.2006 - 23:12

Omenjeni darilni komplet je možno kupiti po redni ceni 2.699,00 SIT in je torej možno povedati, kolk je vredna markica tudi v tolarjih in ne samo v odstotkih.
2.699,00 /20 = 134.50 SIT

Glede na to, da je za 20 markic potrebno zapraviti najmanj 40.000 SIT je omenjeni popust hm, tako, tako...6.6% . Dejansko je še manjši, ker se za 20 markic zagotovo v večkratnih nakupih zapravi dosti več, kot 40.000 SIT.

In zdaj naj bi tako "obdarjen" folk še dohodninsko obdavčili ? Ts, ts.

lp

p:grem spat predem zapičim še kakšno traparijo :)

Matjaž K - 13.05.2006 - 09:39

Glede sodbe:

1. sodba pravi, da če na prvotnih računih ni razvidno, da je kupec plačal tudi markico, potem argument, da saj je kupec ob prvotnem nakupu plačal tudi stvar, ki jo dobi na podlagi markice, ne zdrži (sploh pa ne, če se slučajno v reklamni akciji omenja darilo - iz tega konteksta torej izhaja, da se je v reklamnih akcijah smiselno izogibati izrazom "darilo")

2. v primeru pod 1., je torej treba obe transakciji obravnavati ločeno

3. iz konteksta sodbe izhaja, da 100%-nih popustov ni - v takem primeru gre namreč za promet, ki ni bil opravljen za plačilo, kjer pa je slovenski "neobračun DDV limit" 2.000 SIT (iz tega sledi, da se je v reklamnih akcijah smiselno izogibati izrazu "tretji artikel vam damo brezplačno")

lp

Matjaž K - 13.05.2006 - 14:14

JUDGMENT OF THE COURT


27 April 1999 (1)


(Sixth VAT Directive — Sales promotion scheme — Goods supplied on redemption of vouchers — Supply for consideration — Price discounts and rebates — Definition)



In Case C-48/97,


REFERENCE to the Court under Article 177 of the EC Treaty by the VAT and Duties Tribunal, London, for a preliminary ruling in the proceedings pending before that court between



Kuwait Petroleum (GB) Ltd



and


Commissioners of Customs & Excise,


on the interpretation of Articles 2, point 1, 5(6), 11A(3)(b) and 27 of the Sixth Council Directive 77/388/EEC of 17 May 1977 on the harmonisation of the laws of the Member States relating to turnover taxes — Common system of value added tax: uniform basis of assessment (OJ 1977 L 145, p. 1),




THE COURT,




composed of: G.C. Rodríguez Iglesias, President, P.J.G. Kapteyn and G. Hirsch (Rapporteur) (Presidents of Chambers), G.F. Mancini, J.C. Moitinho de Almeida, C. Gulmann, D.A.O. Edward, L. Sevón and M. Wathelet, Judges,



Advocate General: N. Fennelly,


Registrar: D. Louterman-Hubeau, Principal Administrator,


after considering the written observations submitted on behalf of:


— Kuwait Petroleum (GB) Ltd, by John Walters QC, instructed by Peter Landon FCA,


— the United Kingdom Government, by John E. Collins, Assistant Treasury Solicitor, acting as Agent, with Paul Lasok QC and Philippa J.E. Whipple, Barrister,


— the French Government, by Kareen Rispal-Bellanger, Head of the Subdirectorate for International Economic Law and Community Law in the Legal Affairs Directorate of the Ministry of Foreign Affairs, and Gautier Mignot, Foreign Affairs Secretary in that Directorate, acting as Agents,


— the Portuguese Government, by Luís Fernandes, Director of the Legal Service of the Directorate-General for the European Communities of the Ministry of Foreign Affairs, and Angelo Cortesăo Seiça Neves, a lawyer in the same Service, acting as Agents,


— the Commission of the European Communities, by Peter Oliver, of its Legal Service, acting as Agent,



having regard to the Report for the Hearing,

after hearing the oral observations of Kuwait Petroleum (GB) Ltd, represented by John Walters, instructed by Peter Landon; the United Kingdom Government, represented by John E. Collins, with Paul Lasok; the French Government, represented by Gautier Mignot; and the Commission, represented by Peter Oliver and Hélčne Michard, of its Legal Service, and Francesca Riddy, a national civil servant on secondment to that Service, acting as Agents, at the hearing on 5 May 1998,


after hearing the Opinion of the Advocate General at the sitting on 9 July 1998,


gives the following




Judgment

1.
By order of 15 January 1997, received at the Court on 6 February 1997, the VAT and Duties Tribunal, London, referred to the Court for a preliminary ruling under Article 177 of the EC Treaty five questions on the interpretation of Articles 2, point 1, 5(6), 11A(3)(b) and 27 of the Sixth Council Directive 77/388/EEC of 17 May 1977 on the harmonisation of the laws of the Member States relating to turnover taxes — Common system of value added tax: uniform basis of assessment (OJ 1977 L 145, p. 1; hereinafter "the Sixth Directive‘).


2.
Those questions were raised in proceedings between Kuwait Petroleum (GB) Ltd (hereinafter "Kuwait Petroleum‘) and the Commissioners of Customs & Excise (hereinafter "the Commissioners‘) — the body responsible for collecting VAT in the United Kingdom — concerning the question whether VAT is payable on certain products offered by Kuwait Petroleum as part of a sales promotion exercise between 1991 and 1996.


The national legislation



3.
Schedule 4 to the Value Added Tax Act 1994 defines the transactions which are, or are to be treated as, supplies of goods or services for the purposes of charging VAT. Paragraph 5 of Schedule 4 provides:

"(1) Subject to subparagraph (2) below, where goods forming part of the assets of a business are transferred or disposed of by or under the directions of the person carrying on the business so as no longer to form part of those assets, whether or not for consideration, that is a supply by him of goods.


(2) Subparagraph (1) above does not apply where the transfer or disposal is —


(a) a gift of goods made in the course or furtherance of a business (otherwise than as one forming part of a series or succession of gifts made to the same person from time to time) where the cost to the donor is not more than Ł10; ...‘



Community legislation



4.
Article 2, point 1, of the Sixth Directive provides:

"The following shall be subject to value added tax:


1. The supply of goods or services effected for consideration within the territory of the country by a taxable person acting as such;


...‘




5.
Article 5(6) of the Sixth Directive provides:

"The application by a taxable person of goods forming part of his business assets for his private use or that of his staff, or the disposal thereof free of charge or more generally their application for purposes other than those of his business, where the value added tax on the goods in question or the component parts thereof was wholly or partly deductible, shall be treated as supplies made for consideration. However, applications for the giving of samples or the making of gifts of small value for the purposes of the taxable person"s business shall not be so treated.‘



6.
Article 11A(3)(b) of the Sixth Directive provides:

"[Within the territory of the country]


...


3. The taxable amount shall not include:


...


(b) price discounts and rebates allowed to the customer and accounted for at the time of the supply.‘



The dispute in the main proceedings



7.
Fuel marketed by Kuwait Petroleum under the trade mark "Q8‘ is sold to the public either directly by Kuwait Petroleum, at approximately 110 service stations owned by the company and operated by it or on its behalf, or through some 500 independent retailers to whom Kuwait Petroleum sells Q8 fuel as a wholesaler.


8.
Between 1991 and 1996 Kuwait Petroleum operated a sales promotion scheme, in which both the company-owned service stations and approximately 160 independent retailers took part. Under this scheme, customers were offered a "Q8 sail‘ (hereinafter "a Q8 voucher‘) with every 12 litres of fuel purchased. Whether or not the customer accepted the vouchers, the price of the fuel was the same. When a customer had collected enough vouchers, he was entitled to redeem them for goods chosen from a "gift catalogue‘ or occasionally for services — in the form of vouchers, such as theatre tickets — which Kuwait Petroleum undertook to provide within a certain time.


9.
The independent retailers taking part in the scheme each undertook to pay Kuwait Petroleum an additional amount per litre, plus VAT, in respect of the total volume of fuel sold during the promotional period. That supplement, originally worth 0.22 pence per litre, was increased to 0.33 pence per litre in 1993.



10.
By letter of 16 June 1995, the Commissioners ruled that Kuwait Petroleum, which had deducted the input VAT on goods purchased for exchange with Q8 vouchers (hereinafter "redemption goods‘), was liable to account for output VAT on items supplied to customers where the cost of the item exceeded Ł10, on the ground that those goods were supplied by Kuwait Petroleum "otherwise than for a consideration‘.


11.
Kuwait Petroleum appealed against that decision to the VAT and Duties Tribunal on the ground that the redemption goods were, on the contrary, supplied for a consideration. That consideration was represented by an indeterminate part of the VAT-inclusive price paid by the consumer, which covered the supply both of the fuel and of goods on subsequent redemption of Q8 vouchers, which meant that Kuwait Petroleum had already paid the VAT due on the transaction.


12.
The VAT and Duties Tribunal held that, as a matter of English law, redemption of the customer"s Q8 vouchers was to be characterised as a unilateral act separate from the principal transaction, namely the purchase of fuel. The Tribunal concluded also that the Q8 vouchers were obtained free of charge.


13.
The VAT and Duties Tribunal observed, nevertheless, that consideration for the purposes of English contract law is a different concept from consideration as the value of a taxable supply in VAT law. Accordingly, finding that an interpretation of Community law was necessary to enable it to give judgment in the dispute before it, the Tribunal decided to stay proceedings and refer the following questions to the Court:

"Where a supplier of goods operates a business promotion scheme, under which, in outline:


(i) the promoter provided redemption goods for business purposes in accordance with the terms of the scheme;


(ii) for no payment in money at the point of redemption;


(iii) against the redemption of vouchers to which a purchaser of premium goods became entitled by paying the full retail price of those goods without making any identifiable monetary payment for the vouchers.


1. Is the expression ”price discounts and rebates allowed to the customer and accounted for at the time of supply” in Article 11A(3)(b) of the Sixth Council Directive to be interpreted to cover the whole cost of the redemption goods?


2. Are the redemption goods to be treated as ”supplies made for consideration” for the purposes of Article 5(6) of that Directive?



3. If the redemption goods are provided otherwise than for consideration or ”free of charge”, is Article 5(6) to be interpreted as requiring that the provision of the redemption goods be treated as a supply for consideration notwithstanding that such provision is for business purposes?


4. Do any of the foregoing questions require a different answer:


(a) where all the vouchers redeemed for any item of redemption goods were obtained on purchases of premium goods from the promoter of the scheme;


(b) where those vouchers were all obtained on purchases of premium goods from a trader who was a participating dealer in the scheme; or


(c) where the vouchers redeemed were obtained partly on purchases of premium goods from the promoter and partly on purchases of premium goods from one or more participating dealers?


5. If the answer to question 3 is ”No”, is the United Kingdom entitled pursuant to Article 27 of the Sixth Council Directive and under the derogation obtained by it in 1977 to impose an output tax charge on the promoter which is based on the cost to the promoter of the redemption goods in addition to the output tax included in the full retail price of the premium goods?‘



Question 1



14.
By its first question, the national court asks essentially whether, on a proper construction of Article 11A(3)(b) of the Sixth Directive, the terms "rebates‘ and "price discounts‘ can be applied to reductions covering the whole cost of supplying redemption goods.


15.
The first point to note is that Kuwait Petroleum itself does not claim that it granted its customers either a rebate or a price discount within the meaning of that provision. On the contrary, it argues that part of the fuel purchase price represented the customer"s payment for redemption goods. Accordingly, Kuwait Petroleum maintains that the first question is irrelevant.


16.
As the Governments of the United Kingdom, France and Portugal have rightly pointed out, the grant of a rebate or a price discount presupposes that goods are supplied for consideration. The very terms "rebate‘ and "price discount‘ indicate a merely partial reduction of the total price agreed. Where, on the other hand, a reduction covers 100% of the price, the reality of the situation is that the goods are changing hands free of charge. The disposal of goods free of charge falls within the scope of Article 5(6) of the Sixth Directive.



17.
The answer to the first question must therefore be that, on a proper construction of Article 11A(3)(b) of the Sixth Directive, the terms "rebates‘ and "price discounts‘ cannot be applied to reductions covering the whole cost of supplying redemption goods.


Questions 2, 3 and 4



18.
By its second, third and fourth questions, which it is appropriate to consider together, the national court essentially asks whether, upon a proper construction of Article 5(6) of the Sixth Directive, the application by an oil company of goods which are disposed of to a purchaser of fuel in exchange for vouchers which he has obtained in varying quantities, depending on the volume of fuel purchased, on payment of the full retail price for fuel from the pump — under the type of scheme described in paragraphs 7 to 9 above — must be treated as a supply for consideration within the meaning of that provision.


19.
The first point to note is that, in the present case, the exchange of goods for Q8 vouchers was effected for business purposes, since — as the national court found — the object of the promotion scheme was, both for Kuwait Petroleum and for the independent retailers taking part, to increase fuel sales. For that reason, a taxable person in the same situation as Kuwait Petroleum is authorised to deduct, in accordance with Article 17(2)(a) of the Sixth Directive, the amount of input VAT paid for the purchase of those goods.


20.
In Kuwait Petroleum"s submission, the fact that it supplied the goods for business purposes precludes application of Article 5(6) of the Sixth Directive. The first sentence of that paragraph does not cover such applications. Since VAT is a tax on consumption, an output tax charge is necessary where there is an application of assets which constitutes consumption by the taxable person. However, the supply of goods on redemption of vouchers does not constitute consumption of those goods on the part of the undertaking.


21.
On that point, it should be noted that the purpose of Article 5(6) of the Sixth Directive is to ensure equal treatment as between a taxable person who applies business assets for private purposes and an ordinary consumer who purchases goods of the same type (see Case C-20/91 De Jong [1992] ECR I-2847, paragraph 15, and Case C-230/94 Enkler [1996] ECR I-4517, paragraph 33).


22.
However, it is clear from the very wording of Article 5(6), first sentence, of the Sixth Directive that this provision treats as a supply made for consideration, and therefore as subject to VAT, a taxable person"s disposal free of charge of goods forming part of his business assets, where input VAT was deductible on those goods, it being in principle immaterial whether their disposal was for business purposes. The second sentence of that provision, which precludes taxation of
applications for the giving of samples or the making of gifts of small value for the purposes of the taxable person"s business would make no sense if the first sentence did not make VAT payable on the disposal free of charge of such goods by the taxable person, even where this is done for business purposes.



23.
Furthermore, as the Advocate General pointed out in paragraph 26 of his Opinion, that interpretation is supported by the legislative history of Article 5(6) of the Sixth Directive. Point 6 of Annex A to the Second Council Directive 67/228/EEC of 11 April 1967 on the harmonisation of legislation of Member States concerning turnover taxes — Structure and procedures for application of the common system of value added tax (OJ, English Special Edition 1967, p. 16) and Article 5(3)((a) of the Commission"s proposal for the Sixth Directive, submitted to the Council on 29 June 1973 (OJ 1973 C 80, p. 1) provided inter alia that applications for the purposes of giving samples or making gifts of small value, eligible for classification as general expenses giving tax relief, were not — contrary to the general rule — to be considered as taxable transactions. It follows that, where the gifts are not of small value, such applications must be treated as taxable supplies, even where made for business purposes.


24.
Kuwait Petroleum also argues that Article 5(6) of the Sixth Directive does not apply because, on the facts in the main proceedings, there was no disposal free of charge within the meaning of that provision. Consideration for the vouchers, and consequently for the supply of the redemption goods, consisted in an identifiable fraction of the VAT-inclusive price paid by the customer when purchasing fuel, which meant that the customer paid at the same time for the goods obtained through the promotion scheme. That was the bargain made with the final consumer at service stations belonging to Kuwait Petroleum. The terms of that bargain remained essentially the same even where independent retailers were involved in the distribution chain, because, with regard to the redemption of Q8 vouchers and collection of the related fraction of the purchase price, those dealers acted on Kuwait Petroleum"s behalf.


25.
However, the Governments of the United Kingdom, France and Portugal maintain that, notwithstanding the fact that all taxable persons should endeavour to ensure that income covers expenditure, the customer buying fuel under arrangements such as those at issue does not pay any consideration for the vouchers and gifts.


26.
Goods are supplied "for consideration‘ within the meaning of Article 2, point 1, of the Sixth Directive only if there is a legal relationship between the supplier and the purchaser entailing reciprocal performance, the price received by the supplier constituting the value actually given in return for the goods supplied (see, to that effect, concerning the supply of services, Case C-16/93 Tolsma [1994] ECR I-743, paragraph 14).


27.
It is for the national court to inquire whether, at the time of purchasing the fuel, the customers and Kuwait Petroleum had agreed — through the dealers, as the case
may be — that part of the price paid for the fuel, whether identifiable or not, would constitute the value given in return for the Q8 vouchers or the redemption goods. There is nothing, however, in the documents before the Court to suggest that there was in fact any such reciprocal performance by the parties concerned.



28.
As the Advocate General pointed out in point 43 of his Opinion, the sale of the fuel and the exchange of goods for vouchers are two separate transactions.


29.
Moreover, there are two considerations in the case in the main proceedings which suggest that the exchange of goods for Q8 vouchers is a disposal free of charge, within the meaning of Article 5(6) of the Sixth Directive, and that the application of those goods is therefore to be treated as a supply for consideration and, accordingly, taxable.


30.
First, under the sales promotion scheme set up by Kuwait Petroleum, the redemption goods were described as gifts.


31.
Second, it is not contested that the retail price of Q8 fuel, whether or not the purchaser accepted the vouchers, was the same, and this was the only price referred to on the invoice relating to the fuel purchase which, pursuant to Article 22(3) of the Sixth Directive, Kuwait Petroleum or the independent retailers had to issue to the customers who were themselves taxable persons. That being so, Kuwait Petroleum cannot reasonably maintain that, contrary to the statements on the invoices which it issued, the price paid by the purchasers of fuel in fact contained a component representing the value of the Q8 vouchers or of the redemption goods.


32.
The answer to the second, third and fourth questions must therefore be that, on a proper construction of Article 5(6) of the Sixth Directive, the application by an oil company of goods which are disposed of to a purchaser of fuel in exchange for vouchers which he has obtained in varying quantities, depending on the volume of fuel purchased, on payment of the full retail price for fuel from the pump — under a sales promotion scheme such as that in issue in the main proceedings — must, where the goods are not of small value, be treated as a supply for consideration within the meaning of that provision.


33.
In the light of the answer given to the second, third and fourth questions, there is no need to reply to the fifth question.



Costs



34.
The costs incurred by the United Kingdom, French and Portuguese Governments and the Commission, which have submitted observations to the Court, are not
recoverable. Since these proceedings are, for the parties to the main proceedings, a step in the proceedings pending before the national court, the decision on costs is a matter for that court.


On those grounds,




THE COURT


in answer to the questions referred to it by the VAT and Duties Tribunal, London, by order of 15 January 1997, hereby rules:


1. On a proper construction of Article 11A(3)(b) of the Sixth Council Directive 77/388/EEC of 17 May 1977 on the harmonisation of the laws of the Member States relating to turnover taxes — Common system of value added tax: uniform basis of assessment, the terms "rebates‘ and "price discounts‘ cannot be applied to reductions covering the whole cost of supplying redemption goods.



2. On a proper construction of Article 5(6) of the Sixth Directive 77/388, the application by an oil company of goods which are disposed of to a purchaser of fuel in exchange for vouchers which he has obtained in varying quantities, depending on the volume of fuel purchased, on payment of the full retail price for fuel from the pump — under a sales promotion scheme such as that in issue in the main proceedings — must, where the goods are not of small value, be treated as a supply for consideration within the meaning of that provision.






Rodríguez Iglesias
Kapteyn
Hirsch




Mancini

Moitinho de Almeida
Gulmann




Edward

Sevón
Wathelet






Delivered in open court in Luxembourg on 27 April 1999.





R. Grass

G.C. Rodríguez Iglesias
Registrar

President

Matjaž K - 13.05.2006 - 15:49

Copy-paste objave na spletni strani najboljšega soseda:

Darilo ob nakupih

Od 10. aprila do 16. julija 2006 vas v Mercatorju presenečamo z modnim darilom - 4-delnim setom, ki ga je zasnoval italijanski oblikovalec Andrea Fontebasso.

Kako priti do darila?
Ob vsakem nakupu v vrednosti 2.000,00 SIT (8,35 EUR) v vseh živilskih prodajalnah Mercator, franšiznih prodajalnah in prodajalnah Hura! diskontov na blagajni prejmete nalepke, ki jih prilepite na kupon. Primer: nakup v vrednosti 6.000,00 SIT (25,04 EUR) vam prinese 3 nalepke. Za 20 zbranih nalepk vam v izbranih živilskih prodajalnah Mercator podarimo 4-delni set iz porcelana vrhunske italijanske blagovne znamke Tognana, sestavljen iz plitvega krožnika, desertnega krožnika, skodelice in podstavka za skodelico! 4-delni set lahko prevzamete na prodajnem mestu v izbranih živilskih prodajalnah Mercator in ga skupaj s celotno izpolnjenim kuponom predložite na blagajni. 4-delni set lahko kupite tudi po redni ceni 2.699,00 SIT (11,26 EUR) v izbranih živilskih prodajalnah Mercator.

Imetniki kartice Mercator Pika do darila pridete še hitreje, saj potrebujete le 15 nalepk!

Ivan Simič - 14.05.2006 - 09:58

Spoštovani!

Na DURS-u smo pripravili mnenje, ki nam ga je zastavil davčni zavezanec in za katerega menimo, da je pravilno. V kolikor kdo meni, da je mnenje napačno, naj to tudi obrazloži in se sklicuje na zakonske določbe, ki to določajo. Primerjanje tega darila s popusti in rabati ni možno, saj so popusti (rabati) upoštevani že v "M-pikah".

Pri tem servisu iz porcelana pa gre za darilo, podlaga za obdavčitev je navedena v navodilu. Tudi na prospektu, v katerega se nalepijo nalepke je z dosti velikimi črkami napisano darilo, kar pomeni, da je že prodajalec sam ta servis opredelil kot darilo. Kakšen bo davčni izplen od tega darila pa je drugo vprašanje. Očitno se vsi niste dovolj poglobili v davčne predpise, zato vam predlagam, da poleg zakona o davčnem postopku preberete tudi 3. odstavek 98. člena in 2. odstavek 101. člena zakona o dohodnini.

Glede letošnjega kritiziranja Davčne uprave Republike Slovenije pa vas prosim, da naj bodo te kritike korektne, konkretne in utemeljene. V davčni upravi se trudimo, da vsako navodilo, ki ga pripravimo tudi ustrezno zakonsko podpremo. V kolikor imate drugačno mnenje bomo zelo veseli, če nam posredujete svojo obrazložitev ter vašo telefonsko številko, da bomo razčistili dileme. Zmeraj smo odprti za predloge s strani davčnih zavezancev, računovodij in svetovalcev, kajti tako odprta in vsem dostopna davčna uprava ni bila še nikoli.

Menim, da pa nima smisla izgubljati toliko časa za servis iz porcelana, ki je vreden 2.699,00 SIT, ki se kupcem podari v akciji med 10.04.2006 in 16.06.2006 in je to darilo do zneska 20.000,00 SIT (v enem letu) izvzeto iz davčne osnove (to je sedem servisov iz porcelana). Sami izračunajte koliko nakupov boste morali opraviti, da bo osmi set zapadel obdavčitvi (akontaciji) v znesku 900,00 SIT.

S spoštovanjem,

Ivan Simič

Marijan - 14.05.2006 - 16:02

Spoštovani!

Tukaj je moj odgovor – komentar Vašega prispevka:

Simič: "Na DURS-u smo pripravili mnenje, ki nam ga je zastavil davčni zavezanec in za katerega menimo, da je pravilno. V kolikor kdo meni, da je mnenje napačno, naj to tudi obrazloži in se sklicuje na zakonske določbe, ki to določajo."

Marijan: Mnenje, ki ga je zastavil davčni zavezanec…verjetno mislite, mnenje o problemu, ki ga je izpostavil davčni zavezanec. Nisem videl in ne poznam mnenja DURSa. Svoj prvotni post sem temeljil na podatkih, razvidnih v članku/novički, objavljeni v Financah dne 11.05.2006. in je na tem linku:

www.finance-on.net/?MOD=show&id=152482

Celotno besedilo članka je tole:

"Darilo se ne šteje v davčno osnovo, če njegova vrednost ne presega 10 tisoč tolarjev oziroma če skupna vrednost daril v davčnem letu, prejetih od istega darovalca, ne presega 20 tisoč tolarjev, pojasnjuje davčna uprava (Durs). Od dohodkov, ki presegajo navedeni znesek, se plača 25-odstotna akontacija od davčne osnove. Mercatorjevi kupci dobijo v nagradnem setu samo štiri različne kose porcelana. Zato je veliko takih, ki nagradne točke zbirajo za več setov, torej za komplet šestih skodelic in krožničkov. Skupna vrednost darila pri takih kupcih tako preseže tudi 20 tisoč tolarjev.
"Od dohodkov zavezanca, kar velja tudi, če je darilo izplačano v naravi, se med letom plačuje akontacija dohodnine. Plača jo izplačevalec dohodka ali darovalec. V naravi prejet dohodek pa se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja (znaša 1,333). To pomeni, da se vrednost dohodka v naravi poveča za akontacijo dohodnine, ki jo mora kot davčni odtegljaj plačati darovalec," pojasnjuje Durs. Kot so še pojasnili na Dursu, ob popustu za nakup določenega artikla (kot ima Mercatorjevi podobno akcijo zastavljeno Špar) kupci ne plačajo davka."

Marijan: Originalno mnenje DURSa ni objavljeno, zato ne morem nasprotovati z obrazložitvijo in se sklicevati na zakonske določbe, kot zahtevate. Tukaj je iz vesolja vidno, da gre v osnovi za popust, ki je marketinško naravnan tako, da ljudi hkrati stimulira k večji porabi/nakupovanju ( podobno, kot akcija Spara in podobne ) . Seveda, da je zaradi zakonskih določil, ki obravnavajo darila in zaradi nespretne in nestrokovne izvedbe akcije omenjeni porcelan možno obravnavati, kot darilo. zato predvidevam, da ste na DURSu pripravili pojasnilo, ki točno določa mejne lastnosti primera, oziroma minimalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni da porcelan NE BO obravnavan, kot darilo v smislu ZDOH.

Simič: "Primerjanje tega darila s popusti in rabati ni možno, saj so popusti (rabati) upoštevani že v "M-pikah"."

Marijan: To je fake argument, iz več razlogov. Prvo, M pike nimajo pri tem nič, so druga zgodba in mi ni jasno čemu jih sploh omenjate ? Drugo, tudi če bi bile vključene mi ni znano, da bi seštevanje več vrst rabatov bilo prepovedano. Že na začetku te kače v forumu sem rekel, da je to po difoltu mogoče razumeti, kot superrabat, ali nekaj podobnega . Do sedaj tudi nisem zasledil argumenta, ki bi ovrgel to trditev, vključno z Vašim – da so rabati že v M pikah. Zato bi rad videl res argumentiran in strokoven odgovor na vprašanje zakaj tega ni možno šteti za popust/rabat ? Zato, ker trgovec v svojih papirjih in letakih, reklamah pravi, da je to darilo , tudi če v svojih poslovnih knjigah, dokumentih in obračunih omenjeno "obdarovanje" korektno prikazuje drugače, kot prodajo s popustom ipd. ? Hm.

Simič: "Pri tem servisu iz porcelana pa gre za darilo, podlaga za obdavčitev je navedena v navodilu. Tudi na prospektu, v katerega se nalepijo nalepke je z dosti velikimi črkami napisano darilo, kar pomeni, da je že prodajalec sam ta servis opredelil kot darilo."

Marijan: Hm. Sem že zgoraj o tem. Seveda, da trgovec dobrodušno zavaja in v svojih knjigah knjiži drugače. Formalno pravno bi verjetno lahko poklicali tržnega inšpektorja zaradi zavajanja, pa ni treba, ker dvomim, da je kakšen kupec, ki ne razume, da je porcelan že plačal z nakupi in, da nič ni podarjeno. Izjava o darilu je v akciji zelo praktična, lahko bi operirali z "damo vam 100% popust, ali 99,99 % popust, kar se sliši trapasto. Saj res, kaj bi bilo v tem primeru, če bi oglaševali 99% popust.

Zanima me kaj je s temi akcijami SIOLa/Telekoma za ADSL priključke, v dveh mesecih sem dobil že drugi modem, po pogodbi, ki je čitljiva samo pod lupo in po kateri ni treba nič plačati za modem, ki je takoj po podpisu moja last. V teh primerih ni možno sploh govoriti o popustu/rabatu od prometa, saj se promet šele pričakuje...če to ni darilo naj me ...:)

Simič: Kakšen bo davčni izplen od tega darila pa je drugo vprašanje. Očitno se vsi niste dovolj poglobili v davčne predpise, zato vam predlagam, da poleg zakona o davčnem postopku preberete tudi 3. odstavek 98. člena in 2. odstavek 101. člena zakona o dohodnini.

Marijan: O ja, poznam te člene. Se strinjam, da bo davčni izplen mizeren. Zato in zaradi poenostavitve pričakujem, da se bo DURS maksimalno potrudil, da se ta in podobni primeri obravnavajo kar se da pragmatično in v dobro davkoplačevalcev. V konkretnem primeru bi to zame pomenilo mnenje, v katerem bi bili našteti robni pogoji ob katerih se omenjeni porcelan ne more šteti za darilo, pa naj se trgovci lepo prilagodijo.

Simič: "Glede letošnjega kritiziranja Davčne uprave Republike Slovenije pa vas prosim, da naj bodo te kritike korektne, konkretne in utemeljene."

Marijan: Ne vem, kaj imate v mislih pod "letošnje kritike", na splošno ali konkretno mene osebno. Sam se ne štejem v "letošnjega kritika"”, kvečjemu obratno…tudi hvalim vas in sem že bil vprašan, če se "uvlačim".

Simič: "V davčni upravi se trudimo, da vsako navodilo, ki ga pripravimo tudi ustrezno zakonsko podpremo. V kolikor imate drugačno mnenje bomo zelo veseli, če nam posredujete svojo obrazložitev ter vašo telefonsko številko, da bomo razčistili dileme. Zmeraj smo odprti za predloge s strani davčnih zavezancev, računovodij in svetovalcev, kajti tako odprta in vsem dostopna davčna uprava ni bila še nikoli."

Marijan: Pisal sem vam 3 krat, tudi telefonsko sporočil….nič, pa sploh ne delam iz tega problemov in po difoltu ne pričakujem kaj več od hitrejšega odziva na e-mail, kar bi zelo koristilo hitrejšem reševanju problemov. Predvsem invalidske olajšave po 106.členu. :)

Simič: "Menim, da pa nima smisla izgubljati toliko časa za servis iz porcelana, ki je vreden 2.699,00 SIT, ki se kupcem podari v akciji med 10.04.2006 in 16.06.2006 in je to darilo do zneska 20.000,00 SIT (v enem letu) izvzeto iz davčne osnove (to je sedem servisov iz porcelana). Sami izračunajte koliko nakupov boste morali opraviti, da bo osmi set zapadel obdavčitvi (akontaciji) v znesku 900,00 SIT."

Marijan: Tudi meni se zdi, da je nesmiselno zapravljati čas za tole zadevo, zato sem nekoliko presenečen, da ne zastopate mnenja, ki bi odpravilo potrebo po "darilni" obravnavi omenjenega porcelana.

Glede same računice, je pa tako, da ni čisto jasno koliko servisov je izuzeto iz davčne osnove; 7, kot pravite Vi, ali 5, čemu se nagibam jaz. Menda je treba vrednost daril obrutiti s 1.33333. ( saj je akontacija dohodnine tudi darilo, aneda ? ) , kar pomeni, da status darila pridobi celotni servis ob prejemu 6.kompleta, kar niti ne bo tako redek pojav. Pri nas doma upamo na vsaj 8 kompletov. Jasno, nismo tolk neumni, da bi vse komplete prevzemali na enega člana družine. :)

Pa še to je zanimivo, kar se mi zdi, da ste spregledali. Ne bo zapadel 8.komplet ( ali 6. po mojem ), temveč bodo zapadli vsi kompleti po prevzemu kompleta s katerim bomo presegli mejo 20.000.
Torej, 8*2699*1.3333 = 28.789,00 SIT . Akontacija dohodnine je 7.197,00 SIT

Ob tem še dejstvo, da bodo tisti z letno stopnjo dohodnine nad 25% v letnem poračunu še doplačali nekaj dohodnine na teh 28.789,00 SIT . Tisti recimo, z 45% stopnjo celo 20% dodatne dohodnine in bodo res lahko imeli omenjeni porcelan za darilo..:)

S spoštovanjem,

Marijan Pale

Marijan - 14.05.2006 - 16:15

Tale forum si bi res zaslužil nekoliko boljšo tehnologijo...

Popravljam :
"V konkretnem primeru bi to zame pomenilo mnenje, v katerem bi bili našteti robni pogoji ob katerih se omenjeni porcelan ne more šteti za darilo, pa naj se trgovci lepo prilagodijo"

hotel sem zapisati :
"V konkretnem primeru bi to zame pomenilo mnenje, v katerem bi bili našteti robni pogoji ob katerih se omenjeni porcelan ne more šteti DRUGAČE KOT darilo, pa naj se trgovci lepo prilagodijo."

In dodajam na tole:

Ob tem še dejstvo, da bodo tisti z letno stopnjo dohodnine nad 25% v letnem poračunu še doplačali nekaj dohodnine na teh 28.789,00 SIT . Tisti recimo, z 45% stopnjo celo 20% dodatne dohodnine in bodo res lahko imeli omenjeni porcelan za darilo..:)
Nasprotno, tisti z nizko stopnjo dohodnine bodo nekaj od 25% akontacije dohodnine, ki jo bo plačal Mercator dobili "nazaj"...ha, ha.

Naprej pa naj dela domišlija.

lp

Marijan - 14.05.2006 - 16:00

Spoštovani!

Tukaj je moj odgovor – komentar Vašega prispevka:

Simič: "Na DURS-u smo pripravili mnenje, ki nam ga je zastavil davčni zavezanec in za katerega menimo, da je pravilno. V kolikor kdo meni, da je mnenje napačno, naj to tudi obrazloži in se sklicuje na zakonske določbe, ki to določajo."

Marijan: Mnenje, ki ga je zastavil davčni zavezanec…verjetno mislite, mnenje o problemu, ki ga je izpostavil davčni zavezanec. Nisem videl in ne poznam mnenja DURSa. Svoj prvotni post sem temeljil na podatkih, razvidnih v članku/novički, objavljeni v Financah dne 11.05.2006. in je na tem linku:

www.finance-on.net/?MOD=show&id=152482

Celotno besedilo članka je tole:

"Darilo se ne šteje v davčno osnovo, če njegova vrednost ne presega 10 tisoč tolarjev oziroma če skupna vrednost daril v davčnem letu, prejetih od istega darovalca, ne presega 20 tisoč tolarjev, pojasnjuje davčna uprava (Durs). Od dohodkov, ki presegajo navedeni znesek, se plača 25-odstotna akontacija od davčne osnove. Mercatorjevi kupci dobijo v nagradnem setu samo štiri različne kose porcelana. Zato je veliko takih, ki nagradne točke zbirajo za več setov, torej za komplet šestih skodelic in krožničkov. Skupna vrednost darila pri takih kupcih tako preseže tudi 20 tisoč tolarjev.
"Od dohodkov zavezanca, kar velja tudi, če je darilo izplačano v naravi, se med letom plačuje akontacija dohodnine. Plača jo izplačevalec dohodka ali darovalec. V naravi prejet dohodek pa se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja (znaša 1,333). To pomeni, da se vrednost dohodka v naravi poveča za akontacijo dohodnine, ki jo mora kot davčni odtegljaj plačati darovalec," pojasnjuje Durs. Kot so še pojasnili na Dursu, ob popustu za nakup določenega artikla (kot ima Mercatorjevi podobno akcijo zastavljeno Špar) kupci ne plačajo davka."

Marijan: Originalno mnenje DURSa ni objavljeno, zato ne morem nasprotovati z obrazložitvijo in se sklicevati na zakonske določbe, kot zahtevate. Tukaj je iz vesolja vidno, da gre v osnovi za popust, ki je marketinško naravnan tako, da ljudi hkrati stimulira k večji porabi/nakupovanju ( podobno, kot akcija Spara in podobne ) . Seveda, da je zaradi zakonskih določil, ki obravnavajo darila in zaradi nespretne in nestrokovne izvedbe akcije omenjeni porcelan možno obravnavati, kot darilo. zato predvidevam, da ste na DURSu pripravili pojasnilo, ki točno določa mejne lastnosti primera, oziroma minimalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni da porcelan NE BO obravnavan, kot darilo v smislu ZDOH.

Simič: "Primerjanje tega darila s popusti in rabati ni možno, saj so popusti (rabati) upoštevani že v "M-pikah"."

Marijan: To je fake argument, iz več razlogov. Prvo, M pike nimajo pri tem nič, so druga zgodba in mi ni jasno čemu jih sploh omenjate ? Drugo, tudi če bi bile vključene mi ni znano, da bi seštevanje več vrst rabatov bilo prepovedano. Že na začetku te kače v forumu sem rekel, da je to po difoltu mogoče razumeti, kot superrabat, ali nekaj podobnega . Do sedaj tudi nisem zasledil argumenta, ki bi ovrgel to trditev, vključno z Vašim – da so rabati že v M pikah. Zato bi rad videl res argumentiran in strokoven odgovor na vprašanje zakaj tega ni možno šteti za popust/rabat ? Zato, ker trgovec v svojih papirjih in letakih, reklamah pravi, da je to darilo , tudi če v svojih poslovnih knjigah, dokumentih in obračunih omenjeno "obdarovanje" korektno prikazuje drugače, kot prodajo s popustom ipd. ? Hm.

Simič: "Pri tem servisu iz porcelana pa gre za darilo, podlaga za obdavčitev je navedena v navodilu. Tudi na prospektu, v katerega se nalepijo nalepke je z dosti velikimi črkami napisano darilo, kar pomeni, da je že prodajalec sam ta servis opredelil kot darilo."

Marijan: Hm. Sem že zgoraj o tem. Seveda, da trgovec dobrodušno zavaja in v svojih knjigah knjiži drugače. Formalno pravno bi verjetno lahko poklicali tržnega inšpektorja zaradi zavajanja, pa ni treba, ker dvomim, da je kakšen kupec, ki ne razume, da je porcelan že plačal z nakupi in, da nič ni podarjeno. Izjava o darilu je v akciji zelo praktična, lahko bi operirali z "damo vam 100% popust, ali 99,99 % popust, kar se sliši trapasto. Saj res, kaj bi bilo v tem primeru, če bi oglaševali 99% popust.

Zanima me kaj je s temi akcijami SIOLa/Telekoma za ADSL priključke, v dveh mesecih sem dobil že drugi modem, po pogodbi, ki je čitljiva samo pod lupo in po kateri ni treba nič plačati za modem, ki je takoj po podpisu moja last. V teh primerih ni možno sploh govoriti o popustu/rabatu od prometa, saj se promet šele pričakuje...če to ni darilo naj me ...:)

Simič: Kakšen bo davčni izplen od tega darila pa je drugo vprašanje. Očitno se vsi niste dovolj poglobili v davčne predpise, zato vam predlagam, da poleg zakona o davčnem postopku preberete tudi 3. odstavek 98. člena in 2. odstavek 101. člena zakona o dohodnini.

Marijan: O ja, poznam te člene. Se strinjam, da bo davčni izplen mizeren. Zato in zaradi poenostavitve pričakujem, da se bo DURS maksimalno potrudil, da se ta in podobni primeri obravnavajo kar se da pragmatično in v dobro davkoplačevalcev. V konkretnem primeru bi to zame pomenilo mnenje, v katerem bi bili našteti robni pogoji ob katerih se omenjeni porcelan ne more šteti za darilo, pa naj se trgovci lepo prilagodijo.

Simič: "Glede letošnjega kritiziranja Davčne uprave Republike Slovenije pa vas prosim, da naj bodo te kritike korektne, konkretne in utemeljene."

Marijan: Ne vem, kaj imate v mislih pod "letošnje kritike", na splošno ali konkretno mene osebno. Sam se ne štejem v "letošnjega kritika"”, kvečjemu obratno…tudi hvalim vas in sem že bil vprašan, če se "uvlačim".

Simič: "V davčni upravi se trudimo, da vsako navodilo, ki ga pripravimo tudi ustrezno zakonsko podpremo. V kolikor imate drugačno mnenje bomo zelo veseli, če nam posredujete svojo obrazložitev ter vašo telefonsko številko, da bomo razčistili dileme. Zmeraj smo odprti za predloge s strani davčnih zavezancev, računovodij in svetovalcev, kajti tako odprta in vsem dostopna davčna uprava ni bila še nikoli."

Marijan: Pisal sem vam 3 krat, tudi telefonsko sporočil….nič, pa sploh ne delam iz tega problemov in po difoltu ne pričakujem kaj več od hitrejšega odziva na e-mail, kar bi zelo koristilo hitrejšem reševanju problemov. Predvsem invalidske olajšave po 106.členu. :)

Simič: "Menim, da pa nima smisla izgubljati toliko časa za servis iz porcelana, ki je vreden 2.699,00 SIT, ki se kupcem podari v akciji med 10.04.2006 in 16.06.2006 in je to darilo do zneska 20.000,00 SIT (v enem letu) izvzeto iz davčne osnove (to je sedem servisov iz porcelana). Sami izračunajte koliko nakupov boste morali opraviti, da bo osmi set zapadel obdavčitvi (akontaciji) v znesku 900,00 SIT."

Marijan: Tudi meni se zdi, da je nesmiselno zapravljati čas za tole zadevo, zato sem nekoliko presenečen, da ne zastopate mnenja, ki bi odpravilo potrebo po "darilni" obravnavi omenjenega porcelana.

Glede same računice, je pa tako, da ni čisto jasno koliko servisov je izuzeto iz davčne osnove; 7, kot pravite Vi, ali 5, čemu se nagibam jaz. Menda je treba vrednost daril obrutiti s 1.33333. ( saj je akontacija dohodnine tudi darilo, aneda ? ) , kar pomeni, da status darila pridobi celotni servis ob prejemu 6.kompleta, kar niti ne bo tako redek pojav. Pri nas doma upamo na vsaj 8 kompletov. Jasno, nismo tolk neumni, da bi vse komplete prevzemali na enega člana družine. :)

Pa še to je zanimivo, kar se mi zdi, da ste spregledali. Ne bo zapadel 8.komplet ( ali 6. po mojem ), temveč bodo zapadli vsi kompleti po prevzemu kompleta s katerim bomo presegli mejo 20.000.
Torej, 8*2699*1.3333 = 28.789,00 SIT . Akontacija dohodnine je 7.197,00 SIT

Ob tem še dejstvo, da bodo tisti z letno stopnjo dohodnine nad 25% v letnem poračunu še doplačali nekaj dohodnine na teh 28.789,00 SIT . Tisti recimo, z 45% stopnjo celo 20% dodatne dohodnine in bodo res lahko imeli omenjeni porcelan za darilo..:)

S spoštovanjem,

Marijan Pale