Matjaž K - 19.05.2006 - 19:30

"Tudi pri splošni olajšavi moram upoštevati samo sorazmerni delež glede na ure, kajne ?"

Ne. Olajšava se upošteva pri obračunu plače pri glavnem delodajalcu, pri tistem, ki pa ni glavni delodajalec, pa ne.

Merilo za glavnega delodajalca je višina plače, če pa je plača pri obeh enaka, pa se določi na podlagi ur zaposlitve, če pa so tudi te enake, pa se delodajalca dogovorita, kdo je glavni.

Poglejte v 121. člen ZDOH-1.

lp

jonko - 21.05.2006 - 15:39

Hvala.
Se pa priporočam še za kakšno informacijo oziroma na kar moram biti pozorna pri obračunu plače.

Bumm - 22.05.2006 - 08:14

No, tisto o dogovoru med delodajalcema ne bo držalo.

Zakaj? Ne zato, ker bi tako pisalo v ZDoh-1 ali morda v ZDavP-1 ali v kakšnem od mnogih pravilnikov, ki so izdani na zakonski podlagi, pač pa zato, ker je Ministrstvo za finance v pojasnilu št. 424-08-152/2004 z dne 29. 12. 2004, med drugim navedlo (poanta je v zadnjem odstavku):

Glavni delodajalec je oseba, pri kateri zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja, zato ima zavezanec v smislu ZDoh-1 lahko samo enega glavnega delodajalca, ki ob izplačilu mesečnega dohodka izračuna akontacijo dohodnine ob upoštevanju dvanajstine letnih davčnih olajšav, jo odtegne od dohodka in plača na predpisane podračune kot davčni odtegljaj. Glavni delodajalec je zato oseba, s katero ima zavezanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Če ima zavezanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, predpostavljamo, da pretežni del dohodka doseže pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za več kakor polovico polnega delovnega časa oziroma za pretežni del delovnega časa v okviru polnega delovnega časa (to pomeni npr.: če ima sklenjenih več pogodb, npr. za 40 %, 30 %, 20 % in 10 % polnega delovnega časa, je glavni delodajalec oseba, pri kateri ima sklenjeno pogodbo za 40 % delovnega časa).

Če ima zavezanec sklenjenih več pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vsaka pa pomeni sorazmerni del polnega delovnega časa (npr. 50 % : 50 %, tri pogodbe po tretjino delovnega časa ipd.), je glavni delodajalec oseba, pri kateri dosega večji dohodek.

Če na tej podlagi ni mogoče ugotoviti, pri katerem delodajalcu zavezanec prejema pretežni del dohodka (na podlagi pogodb prejema pri vseh enake zneske dohodka), se zavezanec sam odloči, kateri od delodajalcev je njegov glavni delodajalec. O tej odločitvi pisno obvesti glavnega delodajalca in druge delodajalce.

Matjaž K - 22.05.2006 - 12:04

OK - se strinjam. Odgovor sem pisal po spominu in nisem šel delati copy-paste (zato tudi "zadeva" ni natančno povzeta, kot jo je opisalo MF).

Nikakor pa nisem trdil, da je dogovor med delodajalcema enakovredna oz. prednostna varianta določanja glavnega delodajalca - dogovor prid ev poštev samo, če na podlagi vseh prejšnih kriterijev ni možno določiti glavnega delodajalca.

lp