Naslov teme: Pismo MF na temo regresa in priznanih odhodkov
5380 15.06.2006 - 16:24h / Ostalo / Avtor: Marijan / 52 / 4
Gre takole:
"
V zvezi z vašim vprašanjem glede davčne obravnave regresa za letni dopust pojasnjujemo, da se do višine, ki je določena kot delojemalčeva pravica (višina pravice mora biti razvidna iz zakona, kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi), vendar največ do višine, določene v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04, 7/05 in 60/05) regres priznava kot odhodek, pod pogojem, da je do kasnejšega izplačila oziroma doplačila (torej po 1. juliju) prišlo zaradi likvidnostnih razlogov na strani delodajalca (glej tretji odstavek 131. člena Zakona o delovnih razmerjih)."
Pogledate ga lahko tukaj:
www.ozs.si/default.asp?ID=7614
Komentiral raje ne bom.
lp
"
V zvezi z vašim vprašanjem glede davčne obravnave regresa za letni dopust pojasnjujemo, da se do višine, ki je določena kot delojemalčeva pravica (višina pravice mora biti razvidna iz zakona, kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi), vendar največ do višine, določene v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04, 7/05 in 60/05) regres priznava kot odhodek, pod pogojem, da je do kasnejšega izplačila oziroma doplačila (torej po 1. juliju) prišlo zaradi likvidnostnih razlogov na strani delodajalca (glej tretji odstavek 131. člena Zakona o delovnih razmerjih)."
Pogledate ga lahko tukaj:
www.ozs.si/default.asp?ID=7614
Komentiral raje ne bom.
lp






Pepelka - 15.06.2006 - 17:02
In moj komentar:
a) delodajalci, ki smo likvidni-ali ni O.K., da delavcem izplačamo regres do 01.07.2006, t.j. do roka, ki ga določa zakon in do roka, ko "naši" delvci" najbolj potrebujejo denar, da si lahko plačajo dopust in
b) in DURS-ali ne bi ti rajke najprej počistil pred svojim pragom, kjer najbolj smrdi (saj za regres tvojih delavcev tako ali tako plačamo navsezadenje mi) ter
c) delavci nas delodajalcev, ki smo likvidni: pojdite čimprej na dopust, ker zadnje čase vam storilnost peša
(iz Zabavnikove priloge "saj ni res..., pa je...)
Novinar - 16.06.2006 - 06:27
Skret! Kje? Vprašaj na vrh DURSa. Samo tam vedo kako je težko počistiti skret, ki so ga ustvarjali Gržina in še prej Grilj, da drugih sploh ne omenjam. Saj direktor se je zamenjal in je že bolje, toda svetovalci ostajajo. Tudi ti bi morali po poti Grilja in Gržine.
Za štos, preberite si, seveda če vas zanima, naslednji sestavek, ki je bil napisan leta 2002.
Ali je davčni direktor opravil plačano delo?
Bliža se konec leta in čas je, da se naredi obračun storjenega. Nekateri že intenzivno razmišljajo o napovedi za odmero dohodnine. Drugi pa se še zmeraj ukvarjajo s starimi dolgovi. V podobnem položaju je tudi zdaj že bivši župan občine Ilirska Bistrica Franc Lipolt. Bivšemu županu davčni organi dihajo za ovratnik zaradi grehov v družinskem podjetju Limna iz leta 1998. Sam pravi, in to podkrepi s pisno izjavo davčnega strokovnjaka Ivana Simiča, da ni bilo nobenega namena davčne utaje oziroma da je bila davčna bilanca pravilno oddana, da so davčni inšpektorji do njega preveč ostri predvsem zaradi osebne zamere, ki jo do njega goji direktor davčne uprave Stojan Grilj. Začelo naj bi se že v letu 1997, ko je Lipolt postal stečajni upravitelj podjetja Lesonit, ki je bilo takrat v težavah. Za isto mesto pa se je potegoval tudi Grilj, ki je pozneje postal direktor davčne uprave.
Po prihodu v Lesonit je Lipolt pregledal dokumentacijo, v kateri je našel tudi plačan račun v vrednosti 3000 takratnih nemških mark, ki jih je dobil Grilj za projekt sanacije in zagona proizvodnje Lesonita. Po Lipoltovem mnenju je bila edina težava v tem, da tega projekta ni bilo. Sledilo je dopisovanje, ki pa ni obrodilo nobenih sadov. Tudi več kot pet let po tem dogodku se še vedno ne ve, ali je Grilj opravil tisto, za kar je bil plačan, ali ne, saj oba akterja še vedno trdita svoje.
Zdajšnji direktor davčne uprave pravi: "Dokumentacija, ki je vsebovala organizacijske sheme, kadrovske zadeve, finančne analize in načrte kot tudi ocene tržnih možnosti ipd., je bila tam, kjer je nastajala - to je v podjetju Lesonit. Poročilo o izvedenih in načrtovanih aktivnostih pa smo pošiljali na ministrstvo za gospodarstvo oziroma takratnemu državnemu sekretarju dr. Borisu Šuštarju." Lipolt v Griljevem videnju dogodkov vidi polno lukenj: "Avtorska pogodba je bila sklenjena med Griljem in Lesonitom, ne pa z ministrstvom za gospodarstvo. Dokumentacije v Lesonitu pa ni bilo in ne drži, da mi jo je Grilj naknadno poslal, kot sam trdi. V Lesonitu je bil le trikrat po pol ure, torej ni niti mogel narediti nobenega projekta. Zanimivo je tudi, da je avtorsko pogodbo podpisal 10. aprila, le dan za tem pa je postal prokurist tega podjetja in je v tistem času le on dobil plačilo, vsi ostali delavci pa niso dobili nič. Pogodbo bi moral razglasiti za nično, ne pa da je bil v enem podjetju prokurist, hkrati pa prejemal honorar za avtorsko delo." Oba akterja trdno zastopata svoje videnje. Upamo pa lahko le, da njune osebne zamere ne vplivajo na delovanje tako občutljive državne ustanove, kot je Davčna uprava Republike Slovenije.
regina - 16.06.2006 - 06:34
Pssssssssssssssssssssssssssssssttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt
Daj nehi nooooooooooooooo !!!!!!!!
LP
Iza - 16.06.2006 - 08:44
"Quod licet Jovi,non licet bovi"!
Kar se spodobi Jupitru,se ne spodobi volu!