maja - 23.08.2006 - 11:55

Če je to za pridobitno dejavnost-da

jani - 23.08.2006 - 12:07

Ne, ce ste te prihodke namenili za financiranje osnovne dejavnosti.

Stanko - 23.08.2006 - 12:30

Se pravi, če športno društvo iz tega denarja kupi kombi za prevoz na tekme, od teh prihodkov ne bo plačal davka.

Kaj pomeni, če smo namenili za financiranje osnovne dejavnosti ?

KOKA - 23.08.2006 - 12:56

Reklamne storitve spadajo pod pridobitno dejavnosti, tako tolmači DURS, pa čeprav porabiš za osnovno dejavnost.

p.š. - 23.08.2006 - 13:15

Prosim ,Koka, če lahko posredujete informacije o pojasnilu DURS-a, o katerem ste pisali zgoraj. Hvala!

lp

p.š. - 23.08.2006 - 13:11

To pomeni za financiranje dejavnosti, zaradi katerih je društvo sploh v osnovi ustanovljeno.
Načini financiranja so določeni v statutu društva ,običajno je to v obliki članarin, subvencij in dotacij. Vkolikor društvo uporabi za dodatni vir financiranja še zbiranje sredstev preko donacij ali reklamiranja, mora z darovalci skleniti pogodbo, iz katere je razvidno, za katero obliko gre. Pri reklamiranju je potrebno tudi izdati račun pogodbenemu partnerju ( posebnost: če je društvo zavezanec za DDV, potem obračuna tudi DDV ).
Bistvo dodatnega zbiranja denarja pa je njegov namen porabe - če je porabljen za namene delovanja društva, je neobdavčen po ZDDPO-1; če pa je poraba nenamenska in ne v skladu z osnovno dejavnostjo društva, pogoj za neobdačenje ni več izpolnjen (npr. ker se opravlja obdavčljiva dejavnost , ki jo je potrebno povrh vsega tudi ločeno evidentirati in plačati davek od ustvarjenega dobička).

Vse skupaj pa je veliko bolj natančno zapisano v Zakonu o društvih.

lp

Stanko - 23.08.2006 - 13:42

Zahvaljujem se za odgovor.

Ni mi jasno kako bomo DURSU dokazovali, da je denar porabljen za namene delovanja društva. Tukaj vidim eno samo meglo, saj je praktično nemogoče dokazat katera sredstva so bila za kaj porabljena. Dobiš 2 MIO za reklamiranje 2 MIO od članarin in kupiš kombi za prevoz za 2 MIO. Kako naj sedaj dokažem katera 2 MIO sem dal za kombi, katera pa sta na računu za kasneje ?!

p.š. - 23.08.2006 - 14:16

Kako ste porabili vsa razpoložljiva sredstva, dokazujete samo z računi dobaviteljev in eventuelno pravilno izpolnjenimi potnimi nalogi, obračuni pogodb,itd. - pomembno je, da na teh dokumentih ni spornih in dvomljivih postavk, ki bi nakazovale na nanamensko porabo.

lp

Stanko - 23.08.2006 - 15:26

Razumem.

Če je tudi DURS takega mnenja, mi je sedaj jasno zakaj toliko društev. Odpreš društvo, zraven pa furaš še neko dejavnost, ki bi bila v osnovi pridobitna. Ker pa sredstev ne deliš, nisi obdavčen.

p.š. - 23.08.2006 - 21:32

Ne, ne, Stanko, nisva se čisto dobro razumela. O prikritem "furanju" pridobitne dejavnosti ne razmišljam na vaš način. Res je dobro, da vsaj osebe, ki so odgovorne za delovanje društva, preberejo in razumejo Zakon o društvih ter poskrbijo, da se njihovo društvo tudi v kar največji meri ravna po njem.

Za razmislek sem vam pripravila nekaj določb ZDru-1, v katerih boste razbrali, da delovanje društva ni čisto enostavno. Priporočam pa branje celega Zakona. Pa lep pozdrav!



Z A K O N O DRUŠTVIH (ZDru-1) - Uradni List RS 61/2006 z dne 13.6.2006

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(pojem in načela delovanja društva)

(1) Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji), skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.
(2) Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani društva).
(3) Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.
(4) Delovanje društva je javno.

3. člen

(omejitve)

(1) Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.
(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.

25. člen

(pridobitna dejavnost)

(1) Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
(2) Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.
(3) Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.


IX. KAZENSKE DOLOČBE

52. člen

(1) Z globo od 100.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1. opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom (prvi odstavek 9. člena);
2. kot tuje društvo deluje v Republiki Sloveniji preko podružnice, ki ni vpisana v register podružnic tujih društev (prvi odstavek 23. člena);
3. premoženje društva deli med člane oziroma presežka prihodkov nad odhodki ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu (drugi in tretji odstavek 24. člena);
4. poslovnih knjig ne vodi skladno z določbami drugega, tretjega, četrtega ali šestega odstavka 26. člena ali neresnično prikazuje podatke o finančnem in materialnem poslovanju (peti odstavek 26. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.

53. člen

(1) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1. v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena (peti odstavek 10. člena);
2. spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva in v roku 30 dni od nastale spremembe ne vloži zahteve za registracijo spremembe (prvi odstavek 20. člena);
3. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva (prvi odstavek 21. člena);
4. je v temeljnem aktu določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi (prvi odstavek 26. člena);
5. letnega poročila ne predloži v roku AJPES oziroma letnemu poročilu ne priloži revizorjevega poročila, kadar je to potrebno (prvi in drugi odstavek 29. člena).
(2) Z globo 30.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.

Stanko - 24.08.2006 - 08:38

Hvala za vaš prispevek.