tisa - 24.08.2006 - 17:32

Obročnega odplačevanja ne bo, kvečjemu še lep znesek zamudnih obresti.Olajšave pa šele ob dohodnini.

Matjaž K - 24.08.2006 - 20:38

Odlog in obročno plačevanje dolga po obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (21. 4. 2006)

Pojasnilo DURS, št. 007-80/2006, 24. 4. 2006



V skladu z določbami 277. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB2) morajo davčni zavezanci, če v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavljajo davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov davčnemu organu predložiti davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. V skladu z določbo 281. člena ZDavP-1 morajo razliko med akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.



Ker ti davčni zavezanci v davčnem obračunu ne morejo uveljavljati davčnih olajšav (splošne olajšave, olajšave za vzdrževane družinske člane, olajšave za invalidnost in seniorske olajšave), ki jih drugače lahko uveljavljajo v napovedi za odmero dohodnine, se bo pogosto zgodilo, da bo davčni zavezanec plačal davek po davčnem obračunu, ki ga bo potem v odločbi o odmeri dohodnine zaradi uveljavljanja olajšav dobil vrnjenega. Iz teh razlogov davčni zavezanci pri davčnem organu vlagajo vloge za odlog plačila davčnega dolga iz naslova davčnega obračuna.



Pri tem je nastopilo vprašanje, ali se tem zavezancem glede na določbe četrtega odstavka 37. in petega odstavka 36. člena ZDavP-1, po katerih se odlog in obročno plačevanje davka za akontacije davka ne moreta odobriti, za te obveznosti sme odobriti odlog.



Glede na veliko število že prejetih vlog za odlog plačila davka in na še številnejše klice davčnih zavezancev je treba reševati navedeno problematiko vsebinsko.



Davčni zavezanci bi torej morali davek po davčnem obračunu zaradi neupoštevanja olajšav v tem obračunu plačati, v odločbi o odmeri dohodnine pa bi ga zaradi pravice do uveljavljanja olajšav dobili vrnjenega. Zaradi nepotrebnega administriranja in zaradi načela ekonomičnosti izvajanja postopka bo davčni organ tem zavezancem dovolil odlog plačila davka po davčnem obračunu, vendar ne za celotno višino davka za doplačilo po obračunu, ampak samo za znesek davka, ki ga zavezanec ne bi plačal, če bi lahko že v davčnem obračunu upošteval olajšave. Pri izračunu bo upoštevana dohodninska lestvica, v katero bo po pričakovanju davčni zavezanec uvrščen. Za uvrstitev v dohodninsko letvico bo upoštevan dobiček iz dejavnosti kot edini dohodek. Kot podatek o vzdrževanih družinskih članih se bo upošteval podatek iz zavezančeve dohodninske napovedi.



Ker so v teh zadevah to izjemni primeri, davčni organ ne bo ugotavljal, ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev za odlog ali obročno plačevanje na podlagi 37. člena oziroma šestega odstavka 36. člena ZDavP-1. Prav tako ne bo ugotavljal izpolnjevanja pogojev, ki jih drugače določa Pravilnik o podrobnejših kriterijih za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila davčnemu zavezancu – fizični osebi (Uradni list RS, št. 142/04 in 117/05). Navedeno velja, ker se bo davčnemu zavezancu odobril samo odlog zneska davka, ki bo ustrezal davku, ugotovljenemu na podlagi (ne)uveljavljanja olajšav.



V teh primerih je možno dovoliti samo odlog, ne pa tudi obročnega plačila ali celo odpisa ali delnega odpisa, in to do izdaje odločbe o odmeri dohodnine.



Za čas odloga se davčnemu zavezancu v skladu z določbami 38. člena ZDavP-1 zaračunajo obresti po slovenski medbančni obrestni meri. Ker v tem primeru ob izdaji odločbe še ni znan čas, za katerega se odobri odlog, tudi še ni mogoče obračunati teh obresti. Ob izteku odloga bo moral davčni zavezanec te obresti plačati.